Militarizacija sveta: ali je obrambna industrija gonilo svetovne ekonomije?

Evropske članice Nata obletavajo droni in ruski lovci, vrstijo se kibernetski napadi na kritično infrastrukturo, vplivi na evropske volitve. Ameriški predsednik Donald Trump po spektakularnem obratu meni, da si lahko Ukrajina v celoti povrne okupirana ozemlja, za kar lahko napade tarče na ruskem ozemlju.

Vladimir Putin stopnjuje hibridno vojno, spodnaša stabilnost in enotnost evropskih držav in, kot kaže, ni pripravljen na premirje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu kljub silovitemu pritisku mednarodne skupnosti in tiralici stopnjuje brutalno vojno proti Hamasovim krvnikom. Kitajski predsednik Xi Jinping računa, da bodo ZDA v zameno za trgovinski sporazum nasprotovale tajvanski neodvisnosti, kar naj bi tlakovalo pot Pekingu za pripojitev otočja.

Svet je varnostno povsem destabiliziran, države pa za obrambo namenjajo rekordne zneske. Te poskušajo zaradi občutljivosti teme zaviti v manj problematično retoriko dvojne rabe in spodbujanja industrijske baze. A podatki so nesporni – svet se oborožuje kot še nikoli doslej v zgodovini. Izdatki za obrambo so se leta 2024 povečali na 2.718 milijard dolarjev, višajo pa se že celo desetletje: med letoma 2015 in 2024 so narasli za 37 odstotkov.

Evropska era militarizacije

Po podatkih Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave v Stockholmu (SIPRI) je bila Evropa lani med rekorderji povečanja naložb v obrambo - trend, ki mu z ustanavljanjem družbe Dovos v okviru SDH sledi tudi Slovenija. Slovenija sicer za obrambo v pravkar potrjenem proračunu za 2026 namenja 1,74 odstotka BDP, delež, ki naj bi do leta 2035 po diktatu Nata narasel na pet odstotkov.  

Obrambni izdatki so se lani v globalu povečali za 9,4 odstotka in nominalno narasli na 2.718 milijard dolarjev, kar pomeni najvišjo raven od padca komunizma v Evropi, kažejo podatki SIPRI.

Evropa bo v prihodnje za krepitev obrambnih sposobnosti in industrijske baze namenila vsaj 800 milijard evrov, zato je v "obdobju oboroževanja", kot je pred meseci o zgodovinskem povečanju izdatkov dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Izdatke močno povečujeta tudi obe v aktualni evropski vojni vpleteni strani. Rusija je namreč zabeležila največjo letno rast izdatkov, in sicer za 38 odstotkov, kar je posledica izgub v Ukrajini. Moskva je lani za obrambo porabila 149 milijard dolarjev, kar je več kot 7 odstotkov njenega BDP. Podobno je na drugi strani za obrambo prisiljena trošiti Ukrajina, ki za oboroževanje letno namenja 64,7 milijarde dolarjev, s čimer kar 34 odstotkov svojega gospodarskega razvoja namenja vojski.

Kaj je vojna ekonomija?

Vojna ekonomija je izraz, ki je vse bolj pogost, vendar v praksi tudi zlorabljen. "Izraz vojna ekonomija implicira na delovanje v vojnih razmerah. Torej, vojno industrijo ima lahko samo država, ki je v vojni, to pa sta Rusija in Ukrajina," pojasnjuje predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.

Profesor ekonomije in predavatelj na Ekonomski fakulteti Rok Spruk k definiciji dodaja, da to velja za države, kjer "se fiskalna in monetarna politika podredita financiranju vojne". Ključna je naraščajoča vloga države, kjer prevladujejo naročila z obrambnimi prioritetami, cenovni nadzor, subvencije ter netransparentnost proračunskih postavk, kot dodaja strokovnjak.

Najbolj nazoren primer pri Rusih je proizvodnja tankov. Pred invazijo leta 2022 je država izdelala približno 400 oklepnih vozil na leto, letos jih bo že desetkrat več. Država že pet let načrtuje primanjkljaj, saj so obrambni izdatki med letoma 2022 in 2024 narasli na 263 milijard dolarjev, kažejo uradni podatki.

Poleg tankov je 'vroča' proizvodnja dronov; lani so jih izdelali poldrugi milijon, letos merijo na dva, Ukrajinci pa na pet milijonov, pri čemer jih je vse več avtonomnih, podprtih z umetno inteligenco. "Rusija za proizvodnjo orožja letos namenja približno 7 odstotkov BDP in okrog 35 do 40 odstotkov zveznega izdatkovnega proračuna," pravi Spruk, pri tem pa dodaja, da so dejanski izdatki najbrž višji, saj vključujejo "postavke za notranjo varnost in različne socialne ugodnosti za vojake".

"Vojna ekonomija temelji na konceptu totalne mobilizacije države in družbe, po modelu boljševiške revolucije, ko je Trocki mobiliziral vse vire za zmago v državljanski vojni v letih 1917 in 1923," ruski model pojasni obramboslovec in geopolitični analitiki Klemen Grošelj. "Na tej ideji je temeljil celoten razvoj Sovjetske zveze, ki je za potrebe obrambe namenjala nesorazmerno velik delež BDP, pretežni del industrije pa je bil namenjen za potrebe obrambe države," pravi. 

Tudi sam je previden pri uporabi pojma vojna ekonomija: "Nobene od svetovnih ekonomij ne bi opredelil kot vojne ekonomije. Lahko pa sicer rečemo, da igra obrambna industrija v državah, kot so ZDA, Kitajska, Rusija, Izrael in Indija, pomembno vlogo v gospodarstvu.''

 

Grošelj: ZDA imajo nacionalno organizirano industrijo

ZDA so lani kot največji proizvajalec orožja na svetu po podatkih SIPRI za obrambo porabile 997 milijard dolarjev, kar je okoli 40 odstotkov svetovnih vojaških izdatkov. "Imajo enega najmočnejših kompleksov, ki temelji na močnih korporacijah, ki tvorijo hrbtenico obrambne industrije," o vojaškoindustrijskem kompleksu ZDA pravi Grošelj.

Ameriška podjetja, kot so Lockheed Martin, Raytheon, General Dynamics in Boeing, predstavljajo skoraj polovico celotne svetovne prodaje orožja, saj ga letno izvozijo za dobrih 318 milijard dolarjev, poroča Reuters. Rusija je, za primerjavo, v prvih štirih letih vojne v Ukrajini po podatkih Bloomberga izvozila od 17 do 19 milijard dolarjev orožja letno, zlasti v države, ki poskušajo tako kljubovati ameriškemu geopolitičnemu vplivu, to pa je globalni jug.

"Pomembna prvina ameriške industrije je, da je zelo nacionalno organizirana," o posebnostih ZDA pravi Grošelj. "To pomeni, da četudi evropski proizvajalec dobi posel v ZDA, mora proizvodnjo lokalizirati tam," pravi, pri čemer navaja primer fregat razreda Constellation, ki ga izdeluje italijanski Fincantieri Marinette Marine, a je moralo podjetje ob sklenitvi posla celotno proizvodnjo in razvoj za potrebe ameriške mornarice prenesti na podjetje v zvezni državi Wisconsin.

Spruk pri ameriških podjetjih in njihovih razlogih za uspeh navaja, da so inovacijsko intenzivna z močnimi izvozno-tehnološkimi povezavami. Pa vendar niso osrednji ekonomski motor, pravi, saj so "makroekonomski kazalniki, kot so zasebna poraba, investicije in dinamika trga dela, vodeni s cilji ekonomske politike in cikli, ne z vojnimi imperativi".

Rusija: Civilni zastoj in institucionalni kolaps

Povsem druga zgodba je Rusija. Največji izvoznik orožja Rosoboronexport, ki pokriva približno 85 odstotkov ruske prodaje orožja na tuje, beleži povečanje obsega naročil na rekordnih 60 milijard dolarjev. Čeprav se zdi, da ruski orožarji na račun vojne doživljajo razcvet in preboj na tuje trge, je Spruk pesimističen glede izgledov vojne ekonomije.

"Kljub kvantitativni fiskalni in monetarni ekspanziji je kvalitativna modernizacija obrambnega sektorja zaradi številnih neučinkovitosti in razširjene korupcije težavna in obsojena na propad," meni. Grošelj dodaja, da je posebnost ruske industrije ta, da je vanjo integriran pomemben del razvoja, ki je sicer v domeni civilnih inštitutov in univerz. ''Podrejenost fiskalne in monetarne politike vojni mašineriji vodi v nevzdržnost takšnega ekonomskega modela,'' opozarja Spruk.

"Vojaška poraba je kratkoročno podpirala rast, toda padec cen nafte, visok strošek zadolževanja in naraščajoči primanjkljaj kažejo na vzdržnostni problem," meni in napoveduje, da vsako dodatno leto vojne pomeni večje izpodrivanje civilnih izdatkov in investicij. To povzroča pomanjkanje delovne sile v civilnih dejavnostih in dviga stroške dela, kar vodi v propadajoči model razvoja zasebnega sektorja in širši institucionalni kolaps, kot opozarja.

Kitajska: Vojna ekonomija brez vojne

Na drugem mestu največjih proizvajalk in četrta največja izvoznica orožja je Kitajska, ki zavzema približno šest odstotkov globalnega tržnega deleža obrambne panoge, kažejo podatki SIPRI. Kot smo pisali ob nedavni paradi v Pekingu, na kateri je bil poleg Xija prisoten Putin, partijsko vodstvo med prioritete uvršča varnostno samozadostnost, spajanje civilno-vojaškega kompleksa in tehnološki razvoj.

Ljudska armada PLA mora biti po navodilih Xija do leta 2027 sposobna izpeljati ofenzivo na Tajvan, do leta 2049 pa dokončati tehnološko modernizacijo. Odkar je Xi pred več kot desetletjem postal predsednik, se je obrambni proračun letos povečal na 245,65 milijarde dolarjev z dobrih 100 milijard leta 2013, kažejo uradni podatki.

"Kitajska vseeno še ni klasična vojna ekonomija, je pa sistemsko militarizirana industrijska sila z globalnimi ambicijami," njihov model opiše Spruk. "Kitajska vse bolj ustvarja pogoje za strateško militarizirano gospodarstvo, kar pomeni, da je razmeroma bližje konceptu 'vojne ekonomije brez vojne', še zlasti v kontekstu priprav na morebitne konflikte v Indopacifiku," opisuje vpliv geopolitičnih razmer v Aziji na razvoj kitajske obrambne industrije.

"Cilj kitajskega razvoja obrambne industrije je najmanj pariteta z ZDA, če ne kar tehnološko globalno vodstvo," dodaja Grošelj. ''Kitajska je svoje zmogljivosti razvijala s kombiniranjem uvoza vzhodne in zahodne tehnologije,'' še pravi strokovnjak, pri čemer je bila sprva ključni vir Sovjetska zveza, po sporu je sledilo opiranje na lastne sile. "Konec 70. let se je s procesom odpiranja Kitajske začelo sodelovanje z Izraelom, ki je za Kitajsko postal pomemben vir dostopa do zahodne tehnologije," razlaga.

Izraelska optoelektronska oprema in tehnologija letala IAI Lavi je temelj, na katerem so Kitajci zasnovali letala, ki jih je Pakistan uporabil v letošnjem spopadu z Indijo. Kitajski lovci J-10 so dosegli odmevno zračno zmago v boju s sodobnimi rafali francoske izdelave. Presunljiv uspeh je spodbodel rast delnic kitajskih orožarjev, smo poročali na Bloomberg Adria.

Izrael: Ne največji, zagotovo pa najbolj napreden

"Izrael nima klasične vojne ekonomije, saj je država z razvitim in tehnološko naprednim vojaškoindustrijskim kompleksom, vendar v okviru liberalnega tržnega gospodarstva, kjer so civilne investicije, potrošnja in demokratična kontrola ključni elementi," o bližnjevzhodni državi, ki na lestvici največjih izvoznic orožja z dobrimi tremi odstotki globalnega deleža zaseda 8. mesto, pravi Spruk.

Državna poraba za obrambo je z 9 odstotki BDP letos ena najvišjih na svetu, nominalno pa znaša 32,7 milijarde dolarjev. Spruk poudarja, da ne gre za militarizacijo gospodarstva, ampak za začasno prilagoditev. Izraelski IDF je poleg vojne v Gazi letos posredoval še v Libanonu, Siriji in Jemnu, medtem ko je glavnega regijskega nasprotnika Iran vojaško onesposobil v kratki, a siloviti 12-dnevni vojni, s katero si je Izrael zagotovil status regionalnega hegemona.

Tudi razvoj izraelske vojne industrije je prešel več faz, njegova opredeljujoča lastnost pa je samozadostnost. "Gre za posledico izkušnje s francoskimi dobavitelji, ki so sredi 60. let zaradi spremembe v francoski politiki prenehali dobavljati opremo in oborožitev Izraelu," razlaga Grošelj. "Kot odgovor na to je Izrael začel razvoj lastnega vojaškoindustrijskega kompleksa, ki je začel IDF oskrbovati s celotno paleto opreme in oborožitve."

Tak model je spominjal na sovjetskega, a ga je judovska država zaradi gospodarske nevzdržnosti pozneje nadomestila s sodelovanjem z ZDA. "Sodelovanje je Izraelu omogočilo, da sprosti pomembne razvojne in proizvodnje zmogljivosti, ki so sprožile razvoj močnega zagonskega sektorja in tehnološkega sektorja," o državi, ki ima največ startupov (številni izmed njih so dejavni prav na področju obrambne panoge) na prebivalca na svetu, pravi Grošelj.

Izrael je po besedah ekonomista Spruka posebna kategorija varnostne države. "Izraelska obrambna industrija je nedvomno ena najnaprednejših na svetu in predstavlja pomemben izvozni sektor, predvsem v segmentih kibernetske varnosti, dronov, raketne obrambe in senzorjev," navaja. "Izraelske izvedenke ameriškega lovca F-16 so popolnoma prilagojene potrebam IDF in imajo tehnologije, ki jih nimajo niti ameriška letala iste vrste," pojasnjuje Grošelj. Velik del tehnologije, ki jo ZDA uporabljajo v lastnem vojaškoindustrijskem kompleksu, prihaja iz Izraela, še pove pod črto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar