Vesoljska industrija je ena najhitreje rastočih industrij, Sloveniji pa se tudi s polnopravnim članstvom v Evropski vesoljski agenciji (ESA) odpirajo nove priložnosti. Na sejmu Space Tech Expo Europe v Bremnu, enem največjih dogodkov evropske vesoljske industrije, se je predstavil tudi SkyLabs, vodilni slovenski razvijalec satelitskih podsistemov.
Pokazali so napredne rešitve, ki jih uvrščajo med najinovativnejše evropske proizvajalce celovitih satelitskih platform. Z direktorjem SkyLabsa Tomažem Rotovnikom smo govorili o novih tehnologijah, strateških partnerstvih in pomenu slovenskega znanja za prihodnost vesoljske industrije.
SkyLabs je med redkimi evropskimi malimi in srednjimi podjetji, ki lahko izdela skoraj celovito satelitsko platformo. Kakšne poslovne priložnosti to odpira za vaše podjetje?
Ta vertikalna integracija, ki jo podjetje SkyLabs zasledujejo s skoraj celovito satelitsko platformo pomeni predvsem bistveno povečanje dodane vrednosti, pomeni nenazadnje tudi tehnološko neodvisnost in tudi povečanje kontrole nad samo kvaliteto celotne dobavne verige.
Če gledamo z novitetami, s katerimi nastopamo na trgu, pomeni pa za samo podjetje SkyLabs, ne samo to, da smo edini v Sloveniji, ampak da smo tudi eno izmed redkih malih in srednjih podjetij v Evropi, ki z lastnimi tehnološkimi rešitvami skoraj celovite satelitske platforme, pridobivamo predvsem na komercialni in pa strateški prednosti in pa predvsem jasnem razločevanju v tem satelitskem segmentu.
Na sejmu Space Tech Expo Europe v Bremnu, ki je eden glavnih sejmov vesoljske industrije, ste predstavili svoje najnovejše rešitve. Če jih nekaj naštejem, med drugim SkyAI za učinkovito procesiranje na krovu satelita, pa navigacijski sistem NANOadcs, ki ga razvijate s španskim partnerjem ter še visoko pretočni komunikacijski sistem X-band. Kakšne trženjske koristi si obetate od teh produktov?
Iz tega sejma odhajamo res zelo zadovoljni. Na tem sejmu smo tudi letos pokazali nekaj tehnoloških novosti, ki ste jih ravnokar našteli. Če najprej povzamem našo tehnološko platformo SkyAI, ki sestoji tako iz programske kot strojne opreme, gre za rešitev, ki bo na krovu satelita ponujala lokalno obdelavo podatkov s pomočjo umetne inteligence. To pomeni, da bodo predvsem sistemski integratorji, uporabniki, lahko ponujali končnim strankam neke ključne informacije, ki se bodo že obdelale na krovu satelita, dosti hitreje. Hkrati bodo ti sistemi pomenili povečanje avtonomije samega satelita za obdelovanje v vesolju in nenazadnje tudi mogoče nov poslovni koncept, ki se bo pojavil v tej domeni. To pomeni, da bodo lahko ponudniki oziroma operaterji ponujali strankam storitve nepodredno na samem satelitu.
Če govorimo o naslednji noviteti, to je torej ta navigacijski podsistem, ki smo ga razvili skupaj z enim največjih sistemskih integratorjev v Španiji, to je Indra Deimos, gre zgolj za zapolnitev vrzeli tudi na naši strani kot še en dodaten podsistem, s tem, ko mi naslavljamo to celovito satelitsko platformo. V končni fazi gre za noviteto na evropskem področju, kajti v tem segmentu še ni obstajal takšen navigacijski podsistem za male satelite, gre tudi za naslavljanje evropske tehnološke neodvisnosti. Kar se tiče podjetja SkyLabs, nam to predstavlja recimo neposredni vstop tudi na španski trg vesoljske industrije.
Če povzamem še zadnjo noviteto, ki smo jo prikazali na sejmu, to je X-band, visoko pretočni komunikacijski podsistem z varno povezavo. Danes se pojavljajo zmeraj večje konstelacije satelitov, zmeraj več satelitov opazujemo v nizkih zemeljskih orbitah in kakor hitro govorimo o nekih večjih količinah, se zmeraj lahko pojavijo tretje osebe, ki poskušajo nepooblaščeno, recimo vplivati na delovanje takšnih naprav - in tudi v vesolju bi se lahko kaj takega pripetilo. Zato je zelo pomembno, da bodo te komunikacije varne, da bodo imele integriteto in potem tudi avtentifikacijo kot tako. Zato ta produkt recimo ravno naslavlja to trženjsko politiko, ki se ta trenutek v tem vesoljskem segmentu, kar se tiče komunikacije, tudi odvija.
Vse te tri novitete, ki smo jih danes predstavili, v tej naši celovitosti predstavljajo izjemno komercialno zanimivo end-to-end rešitev (celovito, integrirano, op. p.) do končnega uporabnika.
Kakšen je pomen sodelovanja s španskim podjetjem Indra Deimos, ki je del velike skupine Indra. Odpira nove priložnosti, kako pomembne so te rešitve za evropski vesoljski prostor?
Gledamo tako, da je treba sodelovati in iskati sinergije na mednarodnem prizorišču. V Sloveniji načeloma ni posla, kar se tiče vesoljskih tehnologij, in zgolj sodelovanje na mednarodnem prizorišču prinaša v končni fazi nove poslovne priložnosti. Kajti, ko enkrat postaneš ustaljen dobavitelj tem večjim sistemskim integratorjem, potem obstaja dosti večja verjetnost ne samo, da boš ta posel lahko obdržal, ampak da boš zmeraj bolj pomembni člen v tej dobaviteljski verigi. Nenazadnje to pomeni tudi, da si z referenco, ki si jo ustvarjaš v tujini, odpiraš dodatna vrata, da boš lahko to rešitev ponujal tudi nekim novim poslovnim partnerjem nekje drugje.
Bobo
Prišli ste tudi od razvoja nanosatelitov k rešitvam za satelitske platforme nosilnosti do 300 kilogramov. Kaj ta prehod pomeni za recimo prihodnost SkyLabs? Kakšna je glavna tehnološka razlika?
Mi smo začeli s tehnološko miniaturizacijo, želeli smo sisteme napraviti čim bolj minituarizirane, za te nanosatelite, kjer smo potem tudi prve tehnološke demonstracije opravili že v vesolju. Danes imamo en takšen satelit na 6000 kilometrih, v izredno neprijetnem okolju kot takem, kar je kot tehnološka demonstracija zelo pomembno, da poslovnim partnerjem dokažemo, da naše rešitve v vesolju zelo dobro delajo.
Res pa je, da smo že takrat, ko smo tehnološko miniaturizacijo delali, upoštevali torej vse aspekte, kaj mora takšna oprema vključevati, da bo primerna tudi za večje satelitske platforme. In če se je včasih kdo našel, pa omenil, da so to vse zelo mali sateliti, je danes to za nas tehnološka prednost, ker lahko te podsisteme ponujamo za dosti večje satelitske platforme, pri tem pa ohranimo prostor, ki ga lahko potem sistemski integrator nameni za druge stvari, kot je recimo, še za več tovora, še za več nekega znanstvenega doprinosa v končni fazi ali pa za več goriva za podaljšanje življenjske dobe samega satelita v vesolju.
Ste verjetno cenovno bolj ugodni?
Rekel bi, da nismo bili nikoli najcenejši, najbolj ugodni. Vedno zagovarjamo kvaliteto pred ceno in stojimo za to kvaliteto, kar potem tudi sami dokazujemo z lastnimi demonstracijskimi misijami.
ESA izpostavlja SkyLabs kot primer odličnosti, kaj je pripomoglo k tej oceni? Kako ta status vpliva na že omenjeno vključevanje v mednarodne projekte?
ESA ima zelo visoke kriterije in je tudi organizacija, ki je že šest let v tem vesoljskem prostoru znotraj Evrope. Je ključna organizacija tako na mednarodnem nivoju kot tudi na nacionalnem nivoju vsake države članice, ker je vpletena dejansko v vse največje misije, tudi konstalacijske misije. In ESA išče predvsem sodelovanja s tehnološko superiornimi, naprednimi podjetji, ki izkazujejo svojo odličnost in pa tudi samo inovativnost. Menim, da je podjetju SkyLabs ravno to uspelo dokazati Evropski vesoljski agenciji. Danes lahko potrjujemo to našo superiornost, odličnost, ravno s tem, da smo že prisotni na več kot desetih komercialnih konstalacijskih misijah, in ko te enkrat ESA prepozna, ti to lahko odpira dodatna vrata, poslovne priložnosti in stike na mednarodnem prizorišču vesoljskih tehnologij.
Značka Ese ob imenu države pripomore k poslovanju?
Mislim, da moramo nacionalno sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo gledati predvsem v tej smeri, da to povečuje gospodarsko rast, kajti vesoljske tehnologije so panoga, ki imajo vsako leto nekajodstotno rast. Že od samega nastanka vesoljskih tehnologij pred 60 leti ni bilo na letnem nivoju padca in smo ena izmed redkih gospodarskih disciplin, ki beleži konstantno nekaj odstotno letno rast. To pa pomeni seveda, da so zmeraj nove in nove priložnosti tudi za nova podjetja. In če krepimo gospodarsko rast, to pomeni tudi, da lahko zaposlujemo novi kader, da zmanjšujemo v končni fazi brezposelnost in trditev ni iz trte izvita. Tudi jasno in glasno je bilo večkrat s strani Ese že potrjeno, da načeloma na nacionalnem nivoju države članice ustvarjajo za vsak vplačani evro dva evra prihodkov.
Načrtujete podvojitev števila zaposlenih več kot 6 milijonov naložb v nekaj letih. Za kaj boste namenili te naložbe? Kako boste vse skupaj financirali?
Preteklo je 10 let od naše prve zaposlitve do 50 zaposlenih, ki jih imamo danes. In seveda potrebe na trgu so takšne, da se je torej povpraševanje po naših produktih izjemno povečalo. Smo že za eno leto naprej nekako rezervirani, torej za dobavo našim končnim kupcem. Hkrati je želja tudi po še večji količini kritičnega znanja.
In s tem namenom je ravnokar podjetje SkyLabs stopilo v naslednji investicijski cikel, kjer bomo z zbranimi sredstvi šli v izgradnjo poslovne stavbe v smislu novih razvojnih raziskovalnih laboratorijev, nove proizvodne linije, da bomo predvsem zadostili potrebam trga. Po drugi strani pa želimo ravno z investicijo v novo opremo, nove laboratorije nekako ohraniti podjetja na srednji rok konkurenčno, torej tudi z večjo količino znanja. Zato bomo povečali število zaposlenih.
Po drugi strani pa tudi podjetje zasleduje svoje ambicije. Torej, da ne želimo biti tako imenovano samo v tem 'big space' segmentu, torej dobavitelj opreme za te male satelite do 300 kg v nizkih Zemljinih orbitah, ampak želimo v bodoče tudi kot podjetje participirati na dosti bolj zahtevnih misijah Evropske vesoljske agencije, tako imenovanih 'deep space' misijah ali pa celo bom rekel misijah Evropske unije kot take.
Pričakujete obisk vladne delegacije ob obisku Podravja v četrtek. Je državna podpora zlasti glede dostopa do evropskih sredstev, stopnja domačega znanja, zadostna za ambicije SkyLabsa, kaj bi morala vlada še storiti za pospešek slovenskemu vesoljskemu sektorju?
Moram reči, da zelo podpiram dosedanje odločitve tako vesoljske pisarne, ministrstva za gospodarstvo kot same vlade. V teh letih smo uspeli postopoma vseeno stvari pospešeno spraviti tako daleč, da je Slovenija letos stopila v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije, to pa dejansko odpira priložnosti za vsa inovativna podjetja v Sloveniji, ki izkazujejo tudi kanček tehnološke odvisnosti in ta sredstva, ki jih Slovenija vplačuje v Evropsko vesoljsko agencijo, se povečujejo in je res priložnost za vsa slovenska podjetja.
Podjetja morajo izkoristiti Eso kot instrument, da lahko z znanjem, ki ga izkazujejo, izkoristijo to sodelovanje za razvoj prebojnih rešitev, ki bodo vsem podjetjem, ki bodo v tem sklopu recimo sodelovala, omogočilo, da bodo lahko konkurenčna na nek srednji rok. Ker mislim, da je predvsem pomembno, da podjetja ostajajo konkurenčna na tem mednarodnem trgu. Mogoče ne gre toliko za prihodke, kot pa za to, da moramo ostajati konkurenčni. Da moramo vlagati v razvoj, v raziskave in da ravno z razvojem, s tem znanjem, ki ga podjetja imamo, lahko ostanemo konkurenčna. To, da nismo toliko proizvodno usmerjena podjetja, ampak da smo predvsem razvojno usmerjena podjetja, in to mislim, da velja za vsa podjetja, ki želijo na srednji rok ostati konkurenčna po svetu.
.webp){kind=icon}
