Investitorji pozor: Štiri največja tveganja, ki pretijo borzi

Kateri dogodki po svetu trenutno najbolj vplivajo na vrednost delnic, obveznic, surovin in drugih naložbenih razredov? Izpostavljamo štiri največja tveganja, ki bodo najbolje vplivala na dogajanje na borzi.

Tveganje 1: Bližnji vzhod, Tajvan in Ukrajina

Ta teden je bila obeležena prva obletnica spopadov v Gazi, Izrael pa je odprl še eno fronto, in sicer s Hezbolahom, ki ga podpira Iran. Obrambna ministra Izraela in ZDA Yoav Gallant in Lloyd Ausin se pripravljata na srečanje, spor se je od lani še dodatno razširil, trge pa skrbi stopnjevanje. Vse bolj pogosto se omenja tudi nuklearna oborožitev držav bližnjega vzhoda.

Prišli smo do točke, ko predsednik ZDA Joe Biden opozarja Izrael, naj ne napada nuklearne infrastrukture Irana, še naprej pa ni jasno, ali ga bosta Gallant in Netanyahu poslušala ali pa bosta skušala odstopati od ameriških predlogov.

"Menim, da je primarno tveganje geopolitične narave in sistemskega značaja, nanaša pa se tako na vojno dogajanje na Bližnjem vzhodu kot tudi na drugih konfliktnih območjih," je na vprašanje o največjih tveganjih, s katerimi se soočajo trgi, odvrnil Nikola Stakić, profesor na Univerzi Singidunum.

Nekateri analitiki obisk Gallanta v ZDA interpretirajo kot znak, da bi se napetosti lahko umirile, vsaj na kratek rok. "Če Gallant pride ta vikend, potem je jasno, da bo Izraelov odgovor Iranu odložen," je na družabni platformi X zapisal Aaron David Miller, ameriški bližnjevzhodni analitik in pogajalec.

Na drugi strani stališča opozicijskih voditeljev kažejo, da si nekateri Izraelci ne želijo zmanjšanja tenzij. Vodja opozicija Yair Lapid je dejal, da Izraelu ni treba slediti besedam ZDA in da mora napasti naftne zmogljivosti Irana.

V Evropi imamo vojno v Ukrajini. "Na stari kontinent najbolj vplivajo prekinitve oskrbovalnih verig zaradi dogajanja v Ukrajini," je dejal finančni strokovnjak Goran Matinoski.

Izpostavlja napetosti v tajvanskem in južnokitajskem morju, ki da so prav tako pri vrhu liste, kot tveganje, ki bo zelo verjetno vplivalo na svetovne trge v naslednjih 24 mesecih. Konflikti na tem območju bi lahko omejili pretok ključnih tehnologij, še posebej polprevodnikov, je dejal Martinoski.

Na kaj lahko vpliva: Dogajanje na bližnjem vzhodu vpliva na ceno nafte (sod Vzhodnoteksaške nafte stane dobrih 74 dolarjev, kar je odstotek in pol več kot dan prej, brent pa okoli 77,5 dolarja, kar je približno 1,3 odstotka več kot dan prej), napetosti med državami, ki proizvajajo večje količine te surovine, pa v glavnem dvigujejo cene. Geopolitična trenja vplivajo na rast cen plemenitih kovin (zlato je septembra letos doseglo rekordno vrednosti pri 2685,49 dolarja za unčo, nekateri pa se sprašujejo, ali je meja tri tisoč dosegljiva), prekinitve oskrbovalnih verig pa lahko vsaj na kratek rok dvignejo cene delnic oskrbovalcev, na daljši rok pa neredko dušijo gospodarsko rast.

 

 

Tveganje 2: Nemško kihanje

Tveganje predstavlja tudi nemško gospodarstvo, ki ne okreva tako hitro, kot so si nekateri želeli. Vprašanje je tudi, ali še vedno velja rek, da ko Nemčija kihne, drugi zbolijo. Nemčija vsekakor še vedno vpliva na gospodarstvo na starem kontinentu, zaradi dogajanja v prvem gospodarstvu evroobmočja pa bi danes lahko rekli, da je kihanje napredovalo v kašelj.

Tovarniška naročila v Nemčiji so se znižala v avgustu, kar je še en znak, da je največje evropsko gospodarstvo še vedno v krizi, pa tudi, da je upanje o okrevanju slabo. Bloomberg je poročal, da Nemčija ne upa več, da bo letos še dosegla gospodarsko rast. 

Tako v Berlinu načrtujejo znižanje napovedi rasti za letos, na - v najboljšem primeru - stagnacijo, s predhodno napovedanih 0,3 odstotka, so pojasnili viri, ki so želeli ostati anonimni, saj so napovedi trenutno zaupne.

Čeprav se je industrijska proizvodnja avgusta zvišala za več od pričakovanj, je bil glavni razlog za to avtomobilski sektor. Ta je v zadnjem času precej volatilen in vprašanje je, ali se lahko na njem gradi optimizem.

"Države v regiji imajo majhno in odprto ekonomijo. Največji trgovinski parter so države evropskega kontinenta in pretežno Nemčija. Zato menim, da bi se dogajanje v Nemčiji lahko preneslo na države v regiji. Napovedi padanja in upočasnjevanja nemškega gospodarstva vidim kot največje tveganje v regiji," je dejal Martinoski.

Na kaj lahko vpliva: Na delnice nemških družb, pa tudi na državne obveznice v Evropi, kjer so prav nemške referenčna vrednost, ko govorimo o donosih.

Tveganje 3: Volitve v ZDA

Volitve čez lužo so vse bliže, po poskusu atentata na republikanskega kandidata Donalda Trumpa in odstopu demokratskega tekmeca Joeja Bidna pa so razmere vse prej kot jasne.

Zadnje ankete dajejo rahlo prednost kandidatki Kamali Harris. Njena zmaga bi trgom signalizirala kontinuiteto, a na koncu zmago odločajo neopredeljene ključne (angleško swing) države. 

Ker jesen prinaša tudi novo bitko za mesta v Senatu, imajo politične volitve v ZDA še večjo težo. Najhitrejše spremembe v notranji in zunanji politiki ZDA so se dogajale, ko je ista stranka imela pod nadzorom zgornji in spodnji dom in še svojega človeka v Beli hiši. Kot so stvari postavljene danes, je ta scenarij malo verjeten.

ZDA so skoraj v vsaki geopolitični enačbi največje gospodarstvo in vojaška sila, zato se jih težko zaobide.

Bloomberg Mercury

 

"Kakršna koli prekinitev oskrbovanja z nafto bi lahko izzvalo skok cen in destabilizacijo globalne ekonomije. Na drugi strani smatram, da bo aktualna administracija v ZDA skušala ta scenarij preprečiti pred samimi volitvami, saj bi tako odvijanje dogodkov lahko ponovno pognalo rast inflacije," meni Mihail Đurđević iz Senzal Capitala. Pogled usmerja tudi na makroekonomska tveganja v ZDA.

"Mnogim, vključno z mano, ni všeč zloraba keynesijanstva in velik ameriški javnofinančni primanjkljaj, kar dolgoročno predstavlja veliko tveganje," je dejal Đurđević. Dodaja, da je treba spremljati prihajajoče makroekonomske podatke, posebno pozornost pa nameniti tudi prihajajočim četrtletnim finančnim rezultatom podjetij.

Na kaj lahko vpliva: Na skoraj vse razrede sredstev, s katerimi se trguje na svetovnih kapitalskih trgih. Posebej velja opozoriti na stališče nove administracije do Kitajske in uvoza izdelkov (v luči carin).

Tveganje 4: Inflacija

Denarne politike so bile donedavno glavna tema investitorjev, ki so se spraševali, koliko časa lahko cena zadolževanja ostane na rekordnih ravneh. Evropska centralna banka (ECB) je obrestne mere dvignila najviše v svoji zgodovini, šele junija pa je previdno začela z zniževanjem stroškov zadolževanja, saj da bi preveč agresiven pristop lahko ogrozil že tako skromno rast gospodarstva.

V ZDA je centralna banka z rezanjem obrestnih mer začela šele septembra, ko so ključno obrestno mero znižali za 50 bazičnih točk. Pri tem so se oprli na dosežen napredek, govorimo o inflaciji, pa tudi o potrebi, da se olajšajo pogoji zadolževanja, da ne bi sledilo še občutnejše poslabšanje na trgu dela. 

Obe gospodarstvi se soočata z lastnimi tveganji, razmere pa zapletajo azijski trgi, najbolj Kitajska in Japonska, ki ju muči deflacija in ne rast cen.

 

 

"Kar se tiče drugih tveganj bi izpostavil gospodarsko upočasnitev v Nemčiji, ki ne uspeva vrniti inflacije v želene tirnice, zaradi česar je evropska gospodarska rast počasna, z vse večjim razhajanjem glede na dosežke gospodarstva ZDA. Ne smemo pa niti zanemariti tveganja ponovne inflacije kot posledice prvotnega tveganja ter počasnejše sproščanje monetarnih politik od pričakovanega zaradi močne bazne komponente inflacije," je dodal Stakić.

Na kaj lahko vpliva: Inflacija in monetarne politike vplivajo na vse kanale gospodarstva, a (poleg glavnega vpliva na gospodarstvo in borze) ne smemo zanemariti vpliva na derivate, ki so neposredno vezani na inflacijo, neredko pa se z njimi trguje z vzvodi. Poleg tega lahko inflacija spodbudi povpraševanje po varnih naložbenih razredih, kot so plemenite kovine. Ne smemo pozabiti, da tudi kriptovalute, zlasti bitcoin, pogosto prevzemajo vlogo varovanja pred tveganjem.

Prevedel in priredil Aleksandar Lukić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar