Evropska komisija pripravlja eno največjih reform carinskega sistema v zadnjih desetletjih: odpravo praga 150 evrov, pod katerim danes pri spletnih nakupih iz tretjih držav ni treba plačati carine. Sprememba, ki bo v celoti stopila v veljavo z novim carinskim zakonikom leta 2028, naj bi po ocenah Bruslja prinesla zmanjšanje zlorab in povečala prihodke držav članic.
V razpravah, ki potekajo te mesece, pa se vse bolj pojavlja tudi možnost, da bi države začele izvajati del reforme že leta 2026. Slovenija takšno rešitev podpira.
Doslej so bile pošiljke z vrednostjo do 150 evrov obdavčene le z davkom na dodano vrednost (DDV), ne pa s carino. Evropska komisija ocenjuje, da zaradi tega prihaja do sistematičnih zlorab, predvsem v obliki podvrednotenja ali razdeljevanja pošiljk, kar izkrivlja konkurenco in postavlja domače spletne trgovce v slabši položaj v primerjavi s platformami iz tretjih držav, zlasti Kitajske.
Preberi še
Jeklarji v letu Trumpove carinske vojne jezdijo vlakec smrti
Carine, presežne kapacitete Kitajske in energetska draginja odpihnili okrevanje jeklarske panoge.
20.11.2025
Trump znižal carine na govedino in kavo, ker visoke cene jezijo volivce
Uradniki priznavajo, da je treba storiti več za znižanje visokih cen, ki že leta frustrirajo volivce.
15.11.2025
Nemčija na Kitajskem zasluži preveč denarja, da bi se zdaj umaknila
Bolj kot bo Nemčija svojo industrijo vezala na Kitajsko, večji vpliv bo imel Peking na največje evropsko gospodarstvo.
16.11.2025
Na Ministrstvu za finance poudarjajo, da so razlike med obravnavo pošiljk z vidika DDV in carine postale prevelike. Po njihovih besedah odprava praga pomeni bolj poštene pogoje za trgovce v EU, povečanje transparentnosti in dodatne prihodke, čeprav natančne ocene za Slovenijo še niso znane.
Evropska komisija pričakuje, da bodo prihodki v 15 letih na ravni EU zrasli za približno 13 milijard evrov oziroma približno 29 evrov dodatnih carinskih prihodkov na posameznega prebivalca EU.
Prihodki iz naslova carin so namreč primarno vir proračuna EU, državam članicam pa ostane 25 odstotkov za pokritje stroškov pobiranja. Ob tem ministrstvo dodaja, da bodo dejanski finančni učinki odvisni od tehničnih rešitev in obnašanja potrošnikov, zato natančnih številk za zdaj ni mogoče podati.
Slovenija za hitrejše uvajanje reforme
Ministrstvo hkrati potrjuje, da Slovenija podpira iskanje začasnih rešitev, ki bi omogočile hitrejše uvajanje reforme, tudi pred letom 2028. Uvajanje enotnega evropskega vozlišča carinskih podatkov, ki bo digitaliziralo postopke in zagotavljalo enake pogoje za vse države članice, je po njihovih besedah korak, ki ga Slovenija podpira že od predstavitve predloga.
Nova ureditev naj bi izboljšala konkurenčni položaj evropskih spletnih trgovcev. Neposredni nakupi iz tretjih držav bodo zaradi uvedbe carine postali dražji, zato ministrstvo pričakuje, da se bodo potrošniki pogosteje odločali za nakup prek evropskih platform. Slovenija hkrati podpira vzpostavitev evropskega vozlišča carinskih podatkov, ki bo digitaliziralo postopke in izenačilo pravila med državami članicami.
Na Finančni upravi RS (Furs) pojasnjujejo, da odprava praga ne bo bistveno spremenila same procedure, saj je elektronska deklaracija za pošiljke iz tretjih držav obvezna že zdaj. Bodo pa potrebne tehnične nadgradnje informacijskih sistemov, zlasti zaradi uvedbe obračuna carine tudi pri manjših pošiljkah. Kadrovskih okrepitev zaradi tega ne predvidevajo.
"Večjih sprememb v samem postopku carinjenja ne pričakujemo," poudarjajo na Fursu.
Pri finančnih učinkih Furs navaja zelo okvirno oceno: če bi bila uvedena enotna 10-odstotna stopnja carine za vse blago in če obseg uvoza ostane na ravni leta 2025, bi lahko letni priliv znašal približno 1,45 milijona evrov. Ob tem opozarjajo, da metodologija in tarifni razredi še niso določeni, zato gre za izključno ilustrativni izračun.
Čeprav je odprava praga deloma namenjena boju proti podvrednotenju, je delež ugotovljenih zlorab zelo nizek. V zadnjem letu je Furs med 147.686 deklaracijami zaznal 152 primerov nepravilno prijavljenih vrednosti - manj kot 0,1 odstotka vseh pošiljk. Učinki reforme bodo zato bolj povezani s spremembo strukture spletnega nakupovanja kot z obstoječim obsegom zlorab.
Furs pričakuje, da bo manj poskusov delitve pošiljk, vendar bo motivacija za nepravilno navajanje vrednosti ostala, saj bo višina carine še naprej vezana na deklarirano vrednost blaga.
Kaj reforma prinaša potrošnikom?
Kdo bo carino plačal in kdaj, bo odvisno od sistema, ki ga bo vzpostavila Evropska komisija. Če bo prodajalec uporabil evropsko shemo za vnaprejšnji obračun dajatev, bo kupec stroške poravnal že ob nakupu. Če tega ne bo mogoče, se bo carina obračunala ob uvoznem postopku. Furs poudarja, da običajno vse formalnosti v imenu prejemnika izvede deklarant ali poštni operater.
Spletni nakupi zlasti iz Kitajske bodo zaradi novih dajatev po pričakovanjih dražji.
Pošta Slovenije opozarja, da so številne tehnične in pravne podrobnosti, ki zadevajo uvedbo novega sistema, še odprte. Na ravni EU potekajo razprave o enotnem sistemu in možnih prehodnih rešitvah, zato datumi in natančni postopki še niso določeni.
Jasno pa je, da bo po uvedbi reforme za pošiljke iz držav izven EU treba plačati carinske dajatve od prvega evra. To bo zahtevalo natančnejše tarifne uvrstitve izdelkov in povzročilo obsežnejše postopke uvoznega carinjenja. Pošta dodaja, da se na spremembe že pripravlja in bo uporabnike pravočasno obvestila, ko bodo znane dokončne rešitve.
Pri obdavčitvi se bodo pravila bistveno zaostrila. Pošiljke, ki so danes vredne do 150 evrov, so oproščene carine in obdavčene samo z DDV. Izjema so fizične osebe, ki ena drugi pošiljajo pošiljke do 45 evrov, za katere se ne plača ne DDV ne carina.
Za blago nad 150 evrov že danes velja tako DDV kot carina, obračunana od celotne carinske vrednosti, vključno s stroški poštnine. Po uveljavitvi reforme bo to veljalo za vse pošiljke. DDV ostaja pri splošni stopnji 22 odstotkov oziroma znižanih stopnjah 9,5 in 5 odstotkov.
Reforma bo vplivala tudi na hitrost postopkov. Carinski postopki se opravijo hitreje, če pošiljki priložena dokumentacija vsebuje račun ali dokazilo o nakupu. Če dokazila ni, Pošta Sloveniji opozarja, da mora prejemnik predložiti dodatna pojasnila, kar lahko podaljša postopek in poveča stroške. Posebno pozornost svetujejo pri nakupu zdravil, saj je uvoz zdravil po pošti za fizične osebe prepovedan. Prav tako pogosto zaznavajo ponaredke; takšno blago se lahko zadrži ali uniči.