Trump ali Harris: Podjetja komaj čakajo na konec volitev

Čedalje bližje smo političnemu vrhuncu leta. V torek se bodo polnoletni ameriški državljani odpravili na volišča, kjer bodo izbirali med aktualno podpredsednico Kamalo Harris in nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom.

Politično dogajanje čez lužo medtem budno spremljajo tudi evropski odločevalci in direktorji, ki jih bremenijo domače skrbi gospodarskega nazadovanja in krize v strateško pomembnem avtomobilskem sektorju. Levji delež tujih skrbi evropskih odločevalcev pa predstavljajo Trumpove obljube, da bo uvedel 60-odstotne carine na blago iz Kitajske in 10- ali 20-odstotne carine za blago iz ostalih držav.

Bi morala izbira ameriških volivcev skrbeti slovenske izvoznike, ki poslujejo na največjem trgu na svetu?

Namestnica direktorja za strateške projekte pri podjetju Dewesoft Sonja Šmuc je za Bloomberg Adria TV povedala, da njihovi poslovni partnerji v ZDA komaj čakajo, da volitve končajo, saj "precej vplivajo na posel". Po besedah namestnice naj bi nekatera podjetja tudi "zamikala poslovne odločitve" za čas po volitvah.

ZDA, ki predstavljajo tretjino poslov družbe Dewesoft, Šmuc opisuje kot stabilno partnerico, kjer posebnih poslovnih tveganj ni. "Največji izziv, tako v ZDA kot v Evropi, predstavljajo nove uvedbe sankcij, na katere je potrebno biti neprestano prisoten."

"Kateri koli kandidat bo izvoljen za predsednika, bo sledil interesom Amerike," pove Šmuc, ki doda, da je med kandidatoma nekaj razlik na mednarodnem področju, ki imajo lahko vpliv na geopolitično sliko sveta.

"Evropa je mnogo bolj izvozno usmerjena kot ZDA, kar pomeni, da smo v Evropi veliko bolj občutljivi na carine kot v ZDA. ZDA izvozijo sorazmerno majhen delež, zato raje in lažje posegajo po carinah kot EU," namestnica direktorja za strateške projekte pove o Trumpovih carinah.

Kako pa se na Dewesoftu pripravljajo na morebitne scenarije nastopa demokratske ali republikanske administracije? "Ob izvolitvi Kamale Harris se bo naše poslovanje bolj usmerilo v tehnologije zelenega prehoda in čiste energije, ob izvolitvi Donalda Trumpa pa v sektor nafte in zemeljskega plina ter obrambno industrijo," sklene Šmuc.

Blagovna menjava med državama po upadu znova narašča

Združene države Amerike so za slovenske izvoznike pomembni trg, čeprav so se po blagovni menjavi lani uvrstile na 22. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije, je razvidno iz podatkov Izvoznega okna. Lani je skupna blagovna menjava med državama presegla milijardo evrov, a je kljub temu medletno upadla za približno 140 milijonov evrov.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Združenimi državami Amerike ocenjujejo, kot "obetavno na več področjih" in omenjajo povečanje blagovne menjave v prvem polletju 2024 za 35,4 odstotke.

Konec leta 2023 je skupna vrednost neposrednih naložb ZDA v Sloveniji znašala 148,5 milijona evrov, kar ZDA uvršča na 17. mesto med tujimi investitorji v Sloveniji.

"ZDA so za Slovenijo eden izmed prednostnih trgov z vidika privabljanja tujih neposrednih naložb. Zanimajo nas predvsem vlagatelji na področju naprednih tehnologij ter raziskav in razvoja," so povedali na MGTŠ. V obratni smeri je vrednost slovenskih naložb v ZDA konec 2023 znašala 233,1 milijona evrov in predstavljala 2,5-odstotni delež skupnih slovenskih naložb v tujini.

Na ministrstvu izpostavijo povečevanje izvoza storitev, promocije in sodelovanja na znanstveno-tehničnem področju. "Slovensko gospodarstvo v ZDA postaja čedalje bolj konkurenčno in prepoznavno, pozna se večja promocijska aktivnost v zadnjih letih," dodajo ter omenijo številne poslovne obiske in delegacije.

Kljub spodbudnim nedavnim številkam pa so nekateri strokovnjaki glede gospodarskega sodelovanja med državama bolj zadržani.

'Premalo izkoriščeno' gospodarsko sodelovanje

Nekdanji diplomat in politolog Denis Mancevič trenutno gospodarsko sodelovanje med ZDA in Slovenijo opiše kot "premalo izkoriščeno", kar odraža tudi nekatere "sistemske težave in omejitve slovenskega gospodarstva".

"Nizek kapital preprečuje večje slovenske investicije v ZDA, pomanjkanje kritične mase predvsem večjih podjetij pa omejuje večjo lokalno prisotnost slovenskih izvoznikov v ZDA, ki so zelo razvejan trg s specifičnimi posebnostmi v distribuciji in logistiki, kar zahteva tako lokalno znanje, kot tudi večje resurse," našteva nekdanji diplomat.

Tudi politolog Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede trenutno gospodarsko sodelovanje med državama ocenjuje kot "nezadostno", vendar meni, da vsak politični obisk lahko pripomore k boljšemu sodelovanju.

V ameriški prestolnici se je pred dobrim tednom dni mudil tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob, ki se je v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Premier in predsednik sta načela številne teme od mednarodnega dogajanja do bilateralnih odnosov, govorila pa sta tudi o sodelovanju na področju jedrske energije in vesoljske tehnologije.

"Obisk predsednika vlade je še posebej pomemben za sektorje, v katerih imajo ZDA še vedno dominantno vlogo. Jedrska energija in vesoljske tehnologije sta primerni in pomembni polji krepitve sodelovanja, saj bodo ZDA v ta sektorja močno vlagali, ne glede na izbranega predsedniškega kandidata," je povedal Deželan.

"Gospodarsko sodelovanje med ZDA in Slovenijo je stabilno," pa meni direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. "Slovenski izvoz čez lužo narašča in se giblje okoli milijarde evrov blagovne menjave, pri čemer beležimo pozitivni saldo. V ZDA slovenska podjetja pretežno izvažajo tehnološke produkte z visoko dodano vrednostjo, zato je ameriški trg zanje pomemben."

Kračun doda, da politični obiski krepijo medsebojne odnose med državami, "zato moramo na nedavni obisk predsednika vlade gledati v pozitivni luči. Politični obiski so priložnost za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, vendar se moramo zavedati, da je v ZDA gospodarstvo strogo ločeno od politike."

Bloomberg Mercury

 

Med poslovnimi tveganji tudi politični pretresi

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump v predvolilni kampanji glasno rožlja z uvedbo carin na kitajsko in drugo blago, ki bi po poročanju Bloomberga povzročile enega največjih trgovinskih šokov v zgodovini.

Podroben pregled morebitnega vpliva Trumpovih carin na evropska podjetja smo pripravili tukaj.

"Težko je podati enoznačen odgovor o največjih poslovnih tveganjih v ZDA, saj so močno odvisna od države izvora, panoge in velikosti podjetja," je povedal diplomat Mancevič, ki je morebitno uvedbo Trumpovih carin opisal kot "ekonomski ekvivalent taktične jedrske bombe" in "bumerang z dvojnim učinkom".

"Za povprečnega slovenskega izvoznika so največja tveganja nedvomno nove trgovinske ovire, v prvi vrsti dodatne carine in/ali druge necarinske omejitve. Te lahko v zelo kratkem času močno otežijo ali poslabšajo konkurenčnost izdelkov na ameriškem trgu in s tem vplivajo na povpraševanje," doda.

Deželan s FDV med večja poslovna tveganja za tuje izvoznike v ZDA uvršča politično dogajanje in pretrese. »Trump je že v svojem prvem mandatu dokazal, da se ne šali, pri čemer je nepredvidljivost verjetno bolj problematična kot protekcionizem. Sam se vidi kot 'poslovneža', kar omogoča tudi sklepanje dogovorov in kompromisov,« je povedal politolog.

"V luči bližajočih se predsedniških volitev je prisotna negotovost, saj Trump napoveduje visoke carine na uvoz določenih produktov iz EU. Prisotna so nekatera politična tveganja, pa tudi valutno tveganje, ki izhaja iz nihajnih valutnih razmerij med evrom in dolarjem," je povedal Kračun iz Inštituta za strateške rešitve.

Nevarnosti Trumpove izvolitve se zavedajo tudi vlagatelji in tržni strategi, ki so za Bloomberg povedali, da bi zmaga republikanskega kandidata lahko povzročila strm padec vrednosti evra proti dolarju.

 

"Poslovna tveganja lahko izvirajo iz sprememb v političnih odnosih med ZDA in drugimi državami, vključno z Evropsko unijo, negativni premiki pa lahko vodijo do večjih trgovinskih ovir, višjih tarif ali drugih omejitev," so povedali pri javni agenciji SPIRIT.

Politična negotovost pred volitvami lahko povzroči nihanja na trgih, ki vplivajo na investicije in gospodarsko rast v ZDA, kar posledično vpliva tudi na izvoz, povedo pri javni agenciji SPIRIT. "Uspešni slovenski izvozniki pogosto uporabljajo strategije, kot so zavarovanje valutnih tveganj, vzpostavljanje lokalnih partnerstev ter razumevanje in prilagajanje ameriškim zakonodajnim in tržnim zahtevam."

"Če gledamo skozi prizmo Trumpa proti demokratskim administracijam, je poslovno okolje z vidika tujih izvoznikov nedvomno bolj ugodno pod demokrati," je povedal Mancevič. "Trump namreč močno stavi na politiko ekonomskega protekcionizma, ki je v njegovih očeh igra z ničelno vsoto – torej če nekdo pridobiva, mora nekdo nujno izgubljati," sklene.

Najpomembnejše področje sodelovanje sektor vesoljske tehnologije

Med tesnimi področji gospodarskega sodelovanja med državama na MGTŠ v prvi vrsti poudarjajo sektor vesoljske tehnologije, ki ga opišejo kot sektor "prihodnosti". Na področju vesoljskega sektorja na ministrstvu konkretno izpostavljajo tri slovenska podjetja.

Podjetje Cosylab ima podružnico v zvezni državi Kaliforniji in v vesoljski industriji pomaga organizacijam vzpostavljati programske sisteme hitreje in z manj tveganja v visoko reguliranem okolju, podjetje Sinergise, ki lani združilo z ameriško družbo Planet Labs, pa se ukvarja z geoprostorsko tehnologijo.

Kot tretje podjetje na MGTŠ izpostavljajo trboveljsko visokotehnološko podjetje Dewesoft s sedežem v zvezni državi Ohio, ki je na ameriškem trgu prisotno že od leta 2012. Dewesoftovi instrumenti pomagajo pri načrtovanju in izdelavi varnejših in boljših letal ter vesoljskih plovil, na katera se zanašajo Nasa, SpaceX, Lockheed Martin in drugi.

 

Članek je bil prvotno objavljen 30. oktobra, po tem smo dodali nov naslov in podnaslove.