Bližnjevzhodna vojna: Kaj to pomeni za delnice, zlato in nafto

"Možna je omejena vojna v južnem Libanonu," je ob preigravanju možnih scenarijev stopnjevanja vojne na Bližnjem vzhodu po avgustovski likvidaciji voditelja Hamasa Ismaila Hanija ocenila predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.

Njen uvid se je v zadnjih dneh potrdil s serijo nepredvidljivih dogodkov, ki so se naposled iztekli v sicer pričakovano kopensko invazijo izraelskih sil na Libanon. V zadnjih dveh tednih je Izrael likvidiral vodjo libanonskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo, izvedel val napadov na Libanon, bombardiral pristanišče v Jemnu, ki je pod nadzorom hutijevcev, in večkrat napadel cilje v Siriji.

Toda torkova zaostritev, v kateri je Iran z okoli 200 balističnimi izstrelki udaril po judovski državi, daje napovedim Juvan zlovešč prizvok izvršenih dejstev. "Ob hitrem stopnjevanju oziroma poslabšanju razmer je najverjetnejši scenarij velika vojna na severu, pri čemer pa ni zagotovil, da bi ta ostala omejena," je napovedala strokovnjakinja.

Po napadu je izraelski premier Benjamin Netanjahu posvaril, da "kdor koli napade nas, ga bomo tudi mi". In tako skoraj že odgovoril na vprašanje, ali se bo Izrael odzval. Vprašanje, ki v primeru regijske vojne utegne sesuti finančne in surovinske trge, je zato kvečjemu v kakšnem obsegu.

Nafta: Le nadaljevanje letnega trenda

Naftni trgi so se na naraščanje napetosti odzvali že pred torkovo eskalacijo, saj je cena soda surove nafte tipa brent v dobrih dveh urah poskočila za 5,6 odstotka; podatki Bloomberga pa kažejo, da se je ta podražila za nadaljnjih pet odstotkov, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden včeraj dejal, da se ZDA in Izrael usklajujeta glede odziva.

"Cene nafte so se odbile od podpore pri 68 dolarjih za sodček, ki se je izkazala za močno podporo že v preteklosti, saj je ta cenovna raven od leta 2021 poskrbela za kar šest cenovnih obratov," je v pojasnilu o vplivu bližnjevzhodne vojne vihre na eno poglavitnejših surovin zapisal Tilen Šarlah, analitik pri Acexu.

Kaj lahko pričakujemo ob nadaljnjem stopnjevanju krize, glede na to, da se je cena brenta še včeraj povečini gibala nad mejo 77 dolarjev? "Cena nafte bi se utegnila zvišati, če bo prišlo do omejitve tankerskega transporta zaradi razširjene vojne," napoveduje analitik. A dokler je vojna omejena na zračne in raketne napade "večjega učinka na ceno (nafte) ne bo". Cena nafte brent se je sicer v zadnjih dveh dneh povzpela za pet dolarjev za sodček, samo včeraj za tri, kažejo podatki.

OPEC po njegovem mnenju doslej ni uspel dvigniti cene nafte, za kar si je prizadeval "več kot eno leto". Na drugi strani navaja druge, pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na ceno. "Makroozračje, slabši kazalniki, geopolitika, neskladnost dogovora OPEC ter na drugi strani rekordno črpanje v ZDA botrujejo k cenovnim ravnem, ki jih gledamo skoraj že vse leto," pojasnjuje.

Tuji mediji sicer poročajo, da bi lahko Izrael s povračilnim napadom udaril po naftnih črpališčih in drugi infrastrukturi perzijske članice kartela OPEC. Če bi do tega dejansko prišlo, bi bili ogroženi kar štirje odstotki svetovne oskrbe z nafto, navaja CNBC.

Neznanka izraelskega odziva

Izraelska vlada si s kopensko ofenzivo po lastnih navedbah prizadeva zavarovati sever države, od koder se je v strahu pred vdorom po vzoru napada Hamasa lanskega oktobra umaknilo okoli 60 tisoč ljudi.

Toda Hezbolah je po likvidaciji vodje minuli petek v nekaj dneh prešel od enega najbolje oboroženih in vojaško izurjenih nevladnih akterjev na svetu, kot pravi Juvan, v stanje, ko se strokovnjaki sprašujejo, ali se je gibanje sploh še zmožno resneje upreti navalu izraelskih sil. Šibkost največjega nasprotnika bi lahko Izrael spodbudila k razširitvi invazije, ki jo je Jeruzalem sprva opisal kot "omejeno v obsegu".

Tveganje širše regijske vojne, od koder prihaja tretjina svetovne naftne proizvodnje, se tako krepi iz dneva v dan. "Iran verjetno ne bo preprosto opazoval od daleč, če je Hezbolah ogrožen," je ocenila Juvan. Šarlah pa dodaja, da bi se trgi v tem primeru "odzvali na večja negativna presenečenja", čeprav so razvoj dogodkov po uvodnem šoku v naslednjih dneh pospremili relativno stoično.

 

 

Delniški trgi: Orožarji navzgor

Na delniškem trgu so se najslabše odrezale delnice ameriških tehnoloških velikanov, saj so delnice družb Apple in Nvidia že v torek zdrsnile za več kot tri odstotke. Včeraj popoldne pa sta se tečaja sicer obrnila v pozitivno smer, in sicer za 1,26 oziroma 1,36 odstotka. Svetovni delniški trgi pa so bili še včeraj popoldne kljub vsemu na poti k prvi tedenski izgubi po štirih letih, navaja Bloomberg.

Industrijski indeks Dow Jones je bil v sredo pred koncem trgovanja na izhodišču, včeraj pa je zdrsnil za 0,3 odstotka. Za prav toliko je včeraj upadel širši indeks S&P 500. V Frankfurtu je indeks DAX v sredo izgubil 0,41 odstotka vrednosti, včeraj pa dodatnih 0,7 odstotka.

Pričakovana svetla izjema so bili vrednostni papirji obrambnih podjetij. Delnice ameriškega podjetja Lockheed Martin, ki izdeluje napredna jurišna letala F-35, ki jih ima v svojem arzenalu tudi Izrael, so torkovo sejo sklenile s štiriodstotno rastjo. Včeraj so se podražile za nadaljnje tri odstotke.

Naraščanje napetosti je privzdignilo tudi tečaje evropskih orožarjev, kjer sta včeraj prednjačila Saab in BAE Systems. Njuna tečaja sta se okrepila za 2,2 odstotka vrednosti, delnice francoskega Thalesa in nemškega Rheinmetalla pa za več kot 1,3 odstotka.

Beg v zlato? Niti ne.

Klasično pribežališče negotovih vlagateljev, zlato, je v nekaj urah po napadu Teherana poskočilo za 0,84 odstotka. Za unčo žlahtne kovine je bilo treba po navedbah Bloomberga odšteti 2.670 dolarjev, včeraj zvečer pa se je njegova cena ustalila pri 2.660 dolarjih. Nakazani cenovni trend je sicer pozitiven, kažejo podatki, a razlog ni enkratna eskalacija.

"Zlato se draži že skoraj leto dni zaradi geopolitike in nakupov centralnih bank," je celoletni trend za Bloomberg Adria povzel analitik Šarlah. "Trenutne eskalacije le podpirajo tečaj," dodaja. Cena zlata je do včeraj popoldne s torkovih vrhov nazadovala za 0,87 odstotka.  

Robustni dolar

Raketni napad islamske republike tudi ni povzročil bistvenih premikov dolarja. V sredo in četrtek se je ta v odnosu do glavnih svetovnih valut obdržal pri menjalnih vrednostih, ki jih je dosegal v zadnjem tednu. Tudi tečaj evra v primerjavi z dolarjem ni bistveno zanihal, saj se je gibal pri 1,1 dolarja.

Šarlah je v zvezi z valutnim dogajanjem v luči bližnjevzhodnega iskrenja pojasnil, da ima na dolar še naprej prevladujoč učinek nedavni "cikel monetarnega sproščanja", ki je v splošnem povzročil njegovo pocenitev in je" z vidika dolarskega indeksa dosegel podporni nivo 100 točk". Dodaja, da so nadaljnja znižanja obrestnih mer centralne banke Fed  "vračunana v tečaj" in s tega stališča "ne bo presenečenj".

Na muhi jedrski program Teherana

Veliko vprašanje je, kako se bo Izrael odzval na iranski napad, za katerega ameriška vojska meni, da je bil silovitejši od aprilskega. Izrael je napovedal, da pripravlja odziv, Bela hiša pa, da ga v celoti podpira. "ZDA odločno podpirajo Izrael," je zatrdil Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Med konservativnejšimi izraelskimi politiki se pojavljajo pozivi k uničenju vojaških objektov. V najbolj skrajnih primerih celo napadi na iranski jedrski program.

"Izrael bi moral uničiti iranski jedrski program in njegove osrednje energetske objekte", je denimo na omrežju X zapisal Naftali Bennett, nekdanji premier in eden glavnih političnih tekmecev Netanjahuja. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, v zvezi s tem ocenjuje, da bi stopnjevanje agresivnost Izraela Teheran "močno spodbodlo k pospeševanju bogatenja urana in celo k dejanski izdelavi jedrske bombe".

Napad na Iran bi v vojno skoraj zagotovo potegnil tudi ZDA. Če bi v konflikt vstopil Washington, ki Izraelu že sicer pomaga pri prestrezanju izstrelkov ter z obveščevalnimi podatki, bi to po napovedi obramboslovke Juvan vodilo v vsesplošni regijski konflikt.

"Ta scenarij bi pomenil regionalno vojno ter vključitev tudi večjih globalnih akterjev vanjo. ZDA pa že tako krepijo svojo vojaško prisotnost," je skrajni razvoj dogodkov napovedala poznavalka. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar