Jeklarji v letu Trumpove carinske vojne jezdijo vlakec smrti

To leto je bilo po uvodnih napovedih za evropsko in slovensko kovinarsko industrijo leto okrevanja. Če ne bi bilo Donalda Trumpa, ki je aprila ZDA napovedal trgovinsko osvoboditev na račun povišanih carin na uvoz iz preostalega sveta in kitajskih proizvajalcev jekla, ki ob državnih spodbudah in poceni energijo s prekomernimi kapacitetami preplavljajo svetovni trg.

Temu primerna je krivulja proizvodnje jekla, ki po podatkih Svetovnega združenja jeklarjev spominja na vožnjo z vlakcem smrti. Ko je Trump aprila osvobodil svetovno trgovino, je ta zabeležila spomladanski padec, ki se je čez poletje obrnil navzgor, saj je proizvodnja avgusta dosegla celo 2,1-odstotno rast, nakar je septembra z 1,8-odstotno rastjo sledilo vnovično umirjanje. Svetovna proizvodnja jekla se je septembra ustalila pri 141,8 milijona ton, kar je 1,6 odstotka manj kot septembra 2024.

"Ameriški trg ne sledi povsem povečanim uvoznim dajatvam in jih ne absorbira. To pomeni, da del teh stroškov obremenjuje tudi nas," je po uvedbi ameriških carin na jeklo za Bloomberg Adria povedal Aleš Falatov, direktor marketinga in poslovnega razvoja v Skupini Sij, za katero so ZDA ključen trg.  

"Pomanjkanje rešitve za jeklo v trgovinskih pogajanjih med EU in ZDA, nenehna nepredvidljivost svetovnih geoekonomskih razmer in vztrajno šibko povpraševanje ob vedno večji svetovni presežni zmogljivosti pritiskajo na evropski trg jekla. Za leto 2025 napovedi kažejo na stagnacijo, okrevanje pa je možno šele leta 2026 – pod pogojem izboljšanja svetovnega gospodarstva in umiritve trgovinskih napetosti," pa so v najnovejši napovedi za prihodnje leto zapisali pri evropskem združenju proizvajalcev jekla Eurofer.

 

Delitev usode z avtomobilisti

Poleg trgovinskih in geopolitičnih izzivov težave evropskih jeklarjev povzročajo visoke cene energije in slabo stanje avtomobilske industrije zaradi naglega prehoda ne e-mobilnost ter trenda deindustrializacije jedrnih ekonomij EU.

"Deindustrializacija Evrope je povezana predvsem z njeno visoko stopnjo razvitosti, kar pomeni, da s tem postaja manj privlačna za proizvodnjo," je glede neugodnega trenda dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, pri tem pa izpostavil avtoindustrijo. Hrbtenica slednje pa je prav proizvodnja kovin, ki v Evropi temu primerno upada.  

Podatki za EU kažejo, da so proizvajalci v 27-terici v septembru proizvedli 10,1 milijona ton jekla, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 4,5-odstotno znižanje, medtem ko so v letošnjem devetmesečju proizvedli 94,6 milijona ton jekla, kar je glede na lani 3,7 odstotka manj. Evropska industrija jekla sicer letno proizvede 140 milijonov ton jekla, ki evropskemu gospodarstvu prinese 191 milijard evrov bruto dodane vrednosti.

Čeprav so opazovalci avgustovski sporazum Trump-Leyen, ki na evropske avtomobile uvaja 15-odstotne carine, na jeklo pa 50-odstotne dajatve, ocenili kot neugodnega za EU, je ena izmed posledic drakonskih trgovinskih ukrepov, ki jih je proti Bruslju uvedel Washington, predvidljivost.

Sporazum je z vidika evropske ekonomske varnosti nepravičen in geopolitično neugoden, je za Bloomberg Adria dejal geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj. Trump je letos kar dvakrat povzdignil dajatve na evropsko jeklo - prvič na začetku marca za 25 odstotkov in potem avgusta še drugič za 50 odstotkov v okviru celovitega čezatlantskega trgovinskega. Učinek carin, ki evropske jeklarje v primerjavi z ameriškimi proizvajalci potiskajo v "še bolj zahteven položaj", v Skupini Sij poskušajo ublažiti s preusmerjanjem na trge Bližnjega vzhoda in v Evropo, je povedal Falatov.

Kljub vsemu je dogovor panogi prinesel predvidljivost. Analitiki francoske zavarovalnice Coface so za naš medij za prihodnje leto napovedali, da se negotovost za evropske kovinarje umirja; a istočasno opozorili, da je večja aktivnost industrijskega sektorja EU v zadnjih mesecih posledica kopičenja zalog tako imenovanega frontloadinga. "Zaloge so polne, zato se bo cenovni šok carin porazdelil na daljše časovno obdobje," so ocenili.

Glavni ekonomist GZS Ivanc je optimist glede vpliva sporazuma na avtomobilsko industrijo in posledično jeklarje. "Učinki sporazuma na podatkih za prvih 8 mesecev leta še niso imeli pomembnih učinkov, prispevati pa bi morali k ponovni rasti izvoza avtomobilskih delov v drugi polovici leta 2025," je povedal strokovnjak.

"Pri jeklenih izdelkih velikega preobrata ne pričakujemo, ker so za izdelke uveljavljene kar 50-odstotne carinske stopnje," je ocenil, pri tem pa dodal, da visoke carine veljajo za vse države, z izjemo Združenega kraljestva, zato bi se "sčasoma moral okrepiti tudi izvoz teh izdelkov, ker Američani alternativ na kratek rok nimajo".

Čeprav ZDA za Slovenijo niso pomemben izvozni trg, je ameriška trgovinska politika prizadejala udarec prek sekundarnega izvoza v evropske države, za katere je ameriški trg ciljen. Okoli 60 odstotkov slovenskega blagovnega izvoza v ZDA izhaja iz nekaj visokotehnoloških in specializiranih panog ter proizvodov, med katerimi je s 26 odstotki na drugem mestu izvoz različnih materialov, zlasti kovin. Ivanc je ocenil, da je slovensko gospodarstvo na račun povečanih ameriških carin utrpelo izgubo "med 30 do 40 milijonov evrov izgubljene dodane vrednosti".

Bloomberg Mercury

Obrambna industrija ni rešitev

Ob povečanih naložbah držav zveze Nato v obrambne zmogljivosti evropskih članic nekateri pričakujejo, da bi lahko izpad avtomobilske industrije kot enega glavnih kupcev jeklarjev nadomestila obrambna panoga.

V največji evropski proizvajalki jekla Nemčiji, kjer je jeklarstvo prav tako v krizi (proizvodnja je še vedno za 10 do 15 odstotkov nižja kot v letu 2022), si koncerni, kot je prvak Thyssenkrupp, obetajo izboljšanje poslovanja na račun rekordnih investicij v obrambo. Toda domača stroka je skeptična. "Obrambna industrija niti približno ne more nadomestiti morebitnega upada avtomobilske industrije pri nas," meni ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Matej Lahovnik.

"Povečana vlaganja v obrambo so lahko priložnost tudi za kovinarsko panogo, vendar trenutno ne moremo napovedovati obsega morebitnih naročil," so glede diverzifikacije sporočili iz domačega Uniorja. "Sodelujemo pretežno z naročniki iz avtomobilske industrije," so nam pojasnili.

"Slovenska avtomobilska industrija je namreč ena izmed ključnih industrijskih panog v državi, saj zajema približno 10 odstotkov slovenskega BDP in več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza," pravi ekonomist Lahovnik. Dodatna vrednost izvoza v ZDA je v primeru slovenske avtoindustrije manj kot štiriodstotna, so ocenili analitiki Cofaca.

Ti menijo, da se evropskim kovinarjem ne napovedujejo najboljši časi, saj se upadanje industrijske proizvodnje v Sloveniji najbolj odraža pri "proizvodnji kovin in v kemični industriji". Kot so povedali, je pod negativnim vplivom zadržane potrošnje tudi gradbeništvo, kar dodatno stopnjuje pritisk na kovinarje.

Njihova opažanja potrjuje tudi polletno poročilo poslovanja domačega jeklarskega velikana, Skupine Sij, ki največji upad proizvodnje beleži v drugem kvartalu, pri čemer so kot razlog navedli zmanjšan obseg naročil na račun povečane negotovosti na trgu.

Med mednarodne faktorje vpliva na panogo lahko izpostavimo trgovinski sporazum med državami Mercosurja in EU. Iz poročila o gospodarskih posledicah sporazuma, ki sta ga pripravila ekonomista Črt Kostevc in Jože P. Damijan, izhaja, da bo imel sporazum največje pozitivne posredne učinke na slovenski industrijski sektor (zlasti avtomobilsko industrijo in strojegradnjo).

Torej so učinki sporazuma, ki ga zaradi reprezentativnosti avtosektorja imenujejo "goveda za avtomobile", naj bi domači BDP nominalno okrepil za 40 do 60 milijonov evrov v obdobju 10 let, tako panožno kot tudi tržno posredni. Iz analize namreč izhaja, da je proizvodnja jekla v strukturi slovenskega izvoza v države Mercosurja le 2,23-odstotna. Učinek Mercosurja na povečanje dodane vrednosti industrijskega sektorja kovin bo v najboljšem primeru le 0,12-odstoten.

Prestrukturiranje domače panoge

Največje domače jeklarsko podjetje se sicer že dlje časa sooča s težavami v poslovanju. Potem ko je skupina v prvem četrtletju zabeležila 271 milijonov evrov prihodkov in 7,5 milijona evrov izgube, kar je bilo po besedah Skupine SIJ pričakovano, so ob polletju poročali, da se je v drugem četrtletju začel kazati vpliv zaostrenih razmer, predvsem v obliki znižanja prodajnih cen. Kot smo poročali, je skupina ob polletju zabeležila povečanje izgube na 23,8 milijona evrov.

Po besedah družbe domača panoga deli usodo evropske, saj jo bremenijo visoki stroški energentov, ohlajeno evropsko gospodarstvo, povečan uvoz presežnih količin poceni jekla iz Azije na nezaščiten evropski trg, nestabilne geopolitične razmere, trgovinske omejitve v ZDA ter stroški, povezani z zelenim prehodom. "Smo energetsko zelo intenzivna panoga, zato je ukrajinski konflikt na našo konkurenčnost vplival z vidika dobave cenovno ugodne energije iz Rusije. Tako rekoč v nekaj mesecih smo doživeli podražitev elektrike za trikrat, podražil se je tudi plin. To je močno zmanjšalo našo konkurenčnost, saj tekmeci, ki prihajajo iz Azije, Latinske Amerike ali ZDA, teh pretresov niso doživeli," je o vplivu energetske draginje, ki po več kot treh letih vojne v Ukrajini še naprej pesti proizvajalce, povedal Falatov.

V mednarodni konkurenci izstopa Kitajska, ki je lani proizvedla več kot milijardo ton jekla, kar je več kot polovica vse svetovne proizvodnje. Zato je EU oktobra predstavila načrte za podvojitev carin na tuje jeklo – pri čemer se je zgledovala po ameriškem protekcionističnem pristopu. Evropska komisija je predlagala zvišanje carin na uvoz jekla na 50 odstotkov in zmanjšanje količine, dovoljene pred uvedbo carin, za 47 odstotkov.

Predlagani ukrepi, ki jih morata obravnavati Svet EU in Evropski parlament, bodo nadomestili začasne, ki se iztečejo prihodnje poletje. Ti do določene kvote omogočajo brezcarinski uvoz, na uvoz jekla nad to kvoto pa veljajo 25-odstotne carine.

"V Skupini Sij pozdravljamo predlog novih trgovinskih ukrepov Evropske komisije, ki je pomemben korak k zaščiti evropske jeklarske industrije pred nepoštenim uvozom in globalnimi presežnimi zmogljivostmi," glede ukrepov menijo v Siju. Podpirajo tudi predlog določbe o poreklu jekla, ki bi preprečeval obvode trgovinskih ukrepov. "Jeklarji bi si želeli takoj, realno pa bodo ukrepi verjetno začeli veljati nekje v začetku leta 2026, po uskladitvi na vseh ravneh EU," so ocenili časovnico sprejetja zaščitnih ukrepov.  

Po neuradnem poročanju Bloomberga bodo predstavniki EK o ukrepih za zaščito panoge 24. novembra govorili z ameriškim ministrom za trgovino Howardom Lutnickom, ki naj bi se takrat mudil v Bruslju.

Hitro sprejetje ukrepov je v interesu skupine, ki je poleti s skupino bank sklenila dogovor o zagotovitvi dodatne likvidnosti za podporo poslovanju skupine, v vrednosti 25 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah pa banke zahtevajo prestrukturiranje in prodajo družbe, od ruskega večinskega lastnika pa pričakujejo povrnitev 60 milijonov evrov posojil. Skupni dolg Sija je sicer ob koncu prejšnjega leta znašal skoraj 300 milijonov evrov. V družbi so nam glede tega pojasnili le, da se pogovori z bankami o doseganju celostne dolgoročne rešitve refinanciranja skupine nadaljujejo. 

 

"Še vedno pa v vseh družbah Skupine Sij izvajamo tudi druge aktivnosti in ukrepe za stabilizacijo poslovanja, kot je skrbno upravljanje stroškov na vseh ravneh našega poslovanja, izboljševanje učinkovitosti proizvodnje, vključno z znižanjem neuspele proizvodnje in racionalno porabo energentov, racionaliziramo zaloge in nabavo ter iščemo nove prodajne potenciale z osredotočanjem na izdelke z visoko dodano vrednostjo," pojasnjujejo. Za ohranjanje delovnih mest ob nižjih stroških poslovanja in za zagotavljanje stabilnosti družb so v družbi Sij Metal Ravne prešli tudi na skrajšani delovnik.

Tudi Unior bo to leto sklenil z dvema milijonoma izgube iz poslovanja. Družba letos po objavljeni nerevidirani oceni pričakuje upad prodaje, ki naj bi se v primerjavi z lani zmanjšala za slabih pet odstotkov na 182,4 milijona evrov. Izguba iz poslovanja se bo letos zmanjšala na 2,1 milijona evrov. Skupina naj bi imela ob koncu leta 905 tisoč evrov čistega dobička, krovna družba pa 3,4 milijona evrov. To je opazen preobrat, potem ko so lani zabeležili 41,2 milijona evrov čiste izgube, je razvidno iz javno dostopnih podatkov.

"Oceni poslovanja skupine Unior in družbe Unior za leto 2025 ne vključujeta morebitnih dodatnih negativnih trendov na trgu ročnega orodja, večjih tržnih in valutnih nihanj, morebitnih novih carinskih in davčnih obveznosti, nepredvidenih dogodkov ali večjega oblikovanja popravkov vrednosti in rezervacij, nove zakonske zahteve izplačil do zaposlenih, ki so v obravnavi in usklajevanju, ter morebitne obveznosti iz naslova neurejenih lastniških razmerjih," so zapisali v objavi poročila ne spletnih straneh borze.

Dolg na ravni skupine naj bi bil ob koncu leta z 98 milijoni evrov še naprej visok, prav tako je s faktorjem 11,42 zaskrbljujoče visoko razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA, ki se bo v primerjavi z lani prepolovilo. Nedavna cenitev družbe KPMG pa je pokazala, da Unior potrebuje za okoli 47 milijonov evrov svežega kapitala, zato naj bi vodstvo pripravljalo predlog dokapitalizacije.