Kdo bo ponujal INR? OTP in NLB, Ilirika tudi z novim DZU

Zakon je znan, datum začetka uporabe tudi – toda prav to je težava: pri individualnih naložbenih računih (INR) bo javnost še nekaj časa poznala predvsem okvir naložb in pravila, ne pa tudi vseh ponudnikov in njihovih cenikov. Nekaj imen se je že razkrilo, in če borznoposredniška hiša Ilirika na tem seznamu ni nobeno presenečenje, pa je toliko bolj pomenljiva odločitev, da ustanovijo lastno družbo za upravljanje premoženja, s katero želijo omogočiti dostop do ETF-skladov.

Pridobili smo prve potrditve ponudnikov, čeprav bo javni register zares zaživel šele, ko se bo zakon začel uporabljati. Kaj vse bo omogočal individualni naložbeni račun in kakšne so njegove prednosti v primerjavi s klasičnim trgovalnim računom, si lahko preberete tu. 

 

Ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sta v odgovorih enotna: zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR) se začne uporabljati 5. marca 2026, ATVP pa bo vodil register ponudnikov, v katerega se bodo ponudniki vpisovali na podlagi odločb regulatorja. Javnost bo register lahko pregledovala na spletni strani ATVP, vendar bodo podrobnejše informacije o konkretnih ponudnikih na voljo šele po začetku uporabe zakona.

To je formalno korektno, a za vlagatelja hkrati frustrirajoče: prav v času, ko se zanimanje za nov naložbeni račun krepi, se še ne ve, kakšni bodo dejanski stroški in kdo jih bo zaračunaval.

Ilirika: "Naša dolžnost je, da strankam ponudimo možnost odprtja INR"

Prve bolj jasne obrise dobiva ponudba pri borznoposredniških hišah. Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger je eden redkih, ki je odločitev povedal neposredno: "Zdi se nam, da je naša dolžnost, da strankam ponudimo tudi možnost odprtja INR. Tako da jih bomo imeli v ponudbi."

Štemberger pri tem poudarja, da bo Ilirika v okviru INR ponudila širok spekter instrumentov, ki jih določa zakon, vključno z upravljanjem premoženja in tudi enote investicijskih skladov, vendar le tiste, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Pri tem izrecno opozarja, da temu pogoju ne ustrezajo vsi obstoječi vzajemni skladi v Sloveniji. Tudi zato bo Ilirika ustanovila lastno družbo za upravljanje premoženja, prek katere bo vlagateljem omogočen dostop do ETF, ki kotirajo na borzah, in so stroškovno praviloma učinkovitejši od klasičnih vzajemnih skladov.

NLB: ponudnik bo banka, ne NLB Skladi 

Pomemben signal je prišel z novinarske konference NLB Skladov, kjer je o INR govoril član uprave Blaž Bračič. Njegovo izhodišče je, da INR ne bo zgolj trgovalni račun za delnice in obveznice, temveč širša platforma. Po njegovih besedah bo INR, ki ga bo ponudila Nova Ljubljanska banka (NLB), vključeval tudi enote vzajemnih skladov, ki jih tržijo NLB Skladi.

Bračič pri tem poudarja logiko razpršitve: "Pav je, da je vlaganje domačih strank malce bolj razpršeno, zato se mi zdi široka paleta naložb smiselna." Kot je dodatno pojasnil, bo ponudnik INR NLB kot banka, ne pa NLB Skladi.

Za vlagatelje je pomemben še del o stroških in primerjavi z obstoječimi rešitvami. Bračič napoveduje, da bo INR v praksi cenejši: "INR bo ugodnejši v primerjavi s trenutnimi trgovalnimi računi in bo verjetno imel tudi nižje stroške vzajemnih skladov."

Pa bodo INR "preživeli" parlamentarne volitve? Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladov, pravi, da garancij v Sloveniji ni, vsaj kar zadeva davčno predvidljivost. "Lahko samo upamo, da bo ta sistem ostal, da ga ne bo katera politična struja čez toliko in toliko let ukinila retroaktivno, kar bi bilo res škoda, ker postavljamo neko novo osnovo," je povedal Podlogar.

OTP pritrjuje, UniCredit ne 

Bančni del trga je, z izjemo NLB, bolj razdeljen. V OTP potrjujejo, da bodo INR ponudili: najprej z delnicami, ETF, obveznicami in zakladnimi menicami, pozneje pa tudi z vzajemnimi skladi – pri čemer izrecno navajajo, da bodo upoštevali omejitve ZINR.

UniCredit Banka Slovenija je medtem jasna: individualnega naložbenega računa ne načrtujejo. Intesa Sanpaolo ostaja skrivnostna: v ospredje postavlja, da je stranka središče njihovega delovanja in da bodo ponudbo prilagajali spremembam na trgu. 

Neuradno naj bi bil med ponudniki tudi Triglav Investments, njihov uradni odgovor pa še čakamo. Z drugih bank odgovora do konca redakcije nismo prejeli.

Država in ATVP: Stroški bodo javno objavljeni in primerljivi

Ministrstvo za finance poudarja, da bodo stroške vodenja in upravljanja INR določali ponudniki sami. Vključujejo lahko provizije za nakup in prodajo instrumentov, vodenje računa, vzdrževanje stanj ter druge stroške. To je standardni tržni princip, vendar pri INR dobiva pomembno dopolnilo: primerljivost bo regulirana.

ATVP je zato 4. decembra 2025 sprejel splošni akt, ki določa strukturo informacij o stroških in nadomestilih za t. i. "tipske imetnike INR". Akt je začel veljati 24. decembra 2025. Po njem bodo morali ponudniki vsako leto do konca decembra javno objaviti standardizirane informacije o stroških, in to tako, da jih bo mogoče primerjati med ponudniki – tudi po različnih "tipskih" profilih (na primer pri trgovanju z delnicami, obveznicami ali ETF).

To bo verjetno eden ključnih elementov uspeha INR: če bodo stroški res pregledni in primerljivi, bo produkt razumljivejši tudi za tiste vlagatelje, ki danes ostajajo pri depozitih ali varčevalnih računih, ker jim je trg finančnih instrumentov preveč nejasen.

Kaj dovoljuje zakon – in kaj vlagatelju v praksi pomeni

ZINR dovoljuje, da se z vplačili in prilivi na INR kupujejo delnice, obveznice, zakladne menice, ETF ter enote KNPVP. Pri tem zakon postavi geografski okvir: instrumenti morajo biti vezani na EU, EGP ali OECD, KNPVP in ETF pa morajo po naložbeni politiki vlagati v izdajatelje iz teh območij.

Zakon hkrati uvaja nekaj pravil, ki ciljajo na zaščito vlagatelja in konkurenco. Pomembno je, da ponudnik INR ne sme ponujati odprtja INR kot dela paketa z drugim produktom ali storitvijo. To je jasen poskus preprečevanja "vezane prodaje", ki bi lahko INR hitro spremenila v še eno točko za prodajo drugih bančnih produktov.

Zanimivo je tudi pravilo o prenosljivosti: imetnik lahko INR prenese na novega ponudnika na podlagi pisne zahteve ali v primeru izbrisa ponudnika iz registra. Ta prenosljivost bi v teoriji morala ustvariti konkurenčni pritisk – če bo neki ponudnik predrag ali preveč omejen, bi moral vlagatelj račun razmeroma preprosto preseliti drugam.

Možni ponudniki INR so torej vse družbe z dovoljenjem ATVP oziroma Banke Slovenije za opravljanje investicijskih storitev in poslov (seznam) in subjekti iz drugih držav članic EU, ki lahko po priglasitvi opravljajo prej navedene storitev v RS (seznam) ali takšne storitve opravljajo v RS prek podružnice (seznam).