Pripravljeni na 2026? Nemški 'čudež 2.0' in slovenska avtomobilska negotovost

Konec prejšnjega tedna so nemški statistiki objavili novico, ki ni razveselila le Berlina, temveč je prinesla tudi viden oddih vladi kanclerja Friedricha Merza. Nemško gospodarstvo, ki je po ruski invaziji na Ukrajino vseskozi nazadovalo, je naposled obrnilo trend. Rast je bila z 0,2 odstotka v najboljšem primeru anemična in bi v časih, ko je evropska lokomotiva beležila več kot triodstotno rast BDP, veljala za katastrofo. Toda geopolitični prevrati, energetska kriza, deindustrializacija, trgovinska vojna ter birokratska in infrastrukturna zaostalost so nekdaj neustavljivo nemško lokomotivo spremenili v evropskega bolnika. In, kot je znano, ko Nemčija zakašlja, se Slovenija prehladi.

Slovenski izvoz v kar 69 odstotkih zajemajo države EU, pri čemer je delež Nemčije v tej strukturi dominanten in znaša skoraj četrtino celotne evropske pogače. Domači izvozniki medtem v druge evropske države (Švica, Zahodni Balkan, Združeno kraljestvo) izvozijo 23 odstotkov, v obe Ameriki pa le skromne tri odstotke. Medtem ko je izpostavljenost jedrnim gospodarstvom EU v trenutnih razmerah tveganje, pa je relativno majhna odvisnost od ameriškega trga v času carinske vojne Donalda Trumpa postala nepričakovano dobro zavarovanje za slovenske izvoznike.

Čeprav je Nemčija za Slovenijo ključna blagovna partnerica, predvsem na račun avtoindustrije, je po besedah ekonomista Bojana Ivanca pomembna tudi storitvena menjava, saj tja izvozimo za okoli 1,6 milijarde evrov storitev. "Pri tem je ključna vloga Luke Koper, kajti nemška podjetja za prevoz blaga z obale v Nemčijo najemajo logistične in transportne storitve domačih avtoprevoznikov," je prepletenost ne samo ekonomij, ampak tudi logističnih tokov ponazoril glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije in moderator panela '

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

"Obe državi sta izvozno usmerjeni in obe iščeta nove vzvode za zagon rasti," je Ivanc orisal glavni izziv obeh povezanih gospodarstev. Čeprav je Nemčija za slovenska podjetja bistveno pomembnejša kot obratno, pa z vidika kupne moči na prebivalca primerjava med Davidom in Goljatom nekoliko zbledi. Če je Slovenija 10 odstotkov pod povprečjem EU, je Nemčija 16 odstotkov nad povprečjem, je na dogodku v organizaciji nemškega veleposlaništva v Ljubljani še pojasnil ekonomist.

Nemška stava na obrambo

Nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick je na vprašanje, kako se bo Merzeva vlada v letu 2026 spopadla z izzivom gospodarske rehabilitacije in investicij, naštela tri ključne ukrepe zvezne vlade: poseben sklad, za katerega je vlada zamrznila dolžniško zavoro in je namenjen naložbam v obrambo, infrastrukturo in tehnologije zelenega prehoda; niz agresivnih davčnih razbremenitev v okviru zakona Wachstumschancengesetz; ter 30 milijard evrov neposrednih spodbud, ki jih vlada letos namenja za tehnološko preobrazbo in razogljičenje industrije. V skladu z Merzevim načrtom za "gospodarski čudež 2.0" (Wirtschaftswunder 2.0) je veleposlanica poudarila, da to za podjetja v praksi pomeni velike priložnosti predvsem v obrambni industriji.

"Kot je pokazal slovenski obrambni sejem SIDEC, kjer je bilo prisotnih več kot 10 nemških podjetij, ki že sodelujejo z domačimi družbami, vendar si želijo še obsežnejšega in globljega sodelovanja, je obramba edinstvena priložnost," je dejala in izpostavila, da nemški koncerni cenijo slovensko znanje ter fleksibilnost naših srednjih in malih podjetij v tej panogi.

 

Avtomobilska streznitev in iskanje novih poti

Te priložnosti bodo na račun zgodovinsko visokih nemških investicij v obrambo in sočasne krize tradicionalnih avtomobilskih proizvajalcev iskali tudi slovenski avtodobavitelji, kot je družba Siliko, specializirana za tehnične izdelke iz elastomerjev in plastike. "Po covidu, krizi s čipi in energetskem šoku prejšnje leto za avtoindustrijo sploh ni bilo tako zelo slabo," je v negativnih napovedih za sektor poskušal ostati optimističen direktor Silika, Andraž Brodnjak.

"Delamo s skromnimi maržami, ameriške carine so nas precej prizadele, saj je težko načrtovati proizvodnjo in zaloge, počasi pa se spoprijemamo tudi s tem," je povzel ključne prelomnice leta 2025 in izzive za letos. Slovenska avtomobilska industrija v Nemčijo izvozi približno 33 odstotkov vsega svojega izvoza, kar sicer zajema 20 odstotkov celotnega slovenskega izvoza na nemški trg. Slovenski dobavitelji so zato lani delili usodo nemških in preostalih evropskih koncernov – soočili so se s padcem povpraševanja po električnih vozilih in vdorom kitajske konkurence. "Povpraševanje se ni povzpelo nazaj na raven pred covidom in se najbrž tudi ne bo, zato so nekateri projekti začasno zaustavljeni." Kljub temu dobavitelji poskušajo iskati priložnosti znotraj same transformacije industrije.

"Dejstvo je, da smo odvisni od nemške industrije. Izdelujemo in dobavljamo kar nekaj produktov, ki jih BMW vgrajuje v modele neue klasse, dobavljamo tudi za Mercedes-Benz," je pojasnil Brodnjak in dodal, da sta oba proizvajalca z novimi modeli dokazala, da evropska industrija še vedno zmore izdelati konkurenčen avtomobil po konkurenčni ceni. Vseeno priznava, da med kitajskimi in evropskimi proizvajalci obstaja velika razlika, ki izhaja iz politično-gospodarskega okvirja dveh različnih sistemov. "Kitajska ima dolgoročne načrte in jim sledi, ne gledajo na dobičkonosnost kot v kapitalizmu in so pripravljeni delati izgubo na račun tržnega deleža," je opisal azijsko filozofijo, evropski pristop pa povzel z besedami: "V EU pa se veliko pogovarjamo in spreminjamo smer."

 

Recept za negotovost: Gibčnost in digitalizacija

Pretrese v globalni trgovini in njeno zlorabo v geopolitične namene je izpostavila tudi Medeja Lončar, direktorica multinacionalke Siemens za trge Slovenije, Hrvaške in Srbije. "Skrbijo nas globalne razmere, saj je Siemens globalen igralec," je ocenila in dodala, da skrbno opazujejo trend lokalizacije industrije, ki je posledica Trumpove agresivne trgovinske politike, ter se poskušajo pozicionirati znotraj njega.

Njeno sporočilo je bilo, da morajo podjetja preiti od kriznega upravljanja k strateškemu pozicioniranju v hitro rastočih sektorjih. "Z izkoriščanjem strokovnega znanja na področjih, kot so vesoljska in obrambna industrija, znanosti o življenju, elektronika in baterije – ob podpori stabilnih naložb v infrastrukturo in energetiko – se lahko Slovenija bolje spopade s trenutno globalno nestanovitnostjo," je dejala.

Opozorila je, da tudi sami opažajo številne težave avtoindustrije, kjer je prisoten nemški velikan. So pa tudi svetle izjeme: "Zlasti v Srbiji vidimo veliko naložb, tudi na Hrvaškem v njen energetski sektor." Če je avtoindustrija v krizi, obstaja veliko povpraševanje po energetiki in energetskih projektih, je še ocenila, pri tem pa kot zgled izpostavila Skandinavijo.

Siemens se sicer vse bolj prestrukturira v digitalizacijo in dobavo programske opreme za velike koncerne povsod po svetu. "Osredotočeni smo na digitalizacijo, saj smo prepričani, da je ta ključ za dvig konkurenčnosti evropske industrije. Za nas je umetna inteligenca priložnost stoletja," je sklenila.

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je priznal, da je razpoloženje v gospodarstvu pesimistično, čeprav Slovenija beleži tudi spodbudne kazalce: "Smo ena najbolj robotiziranih držav, vendar smo po drugi strani visoko tudi po davčnem primežu prihodkov od dela." Na vprašanje, kaj bo storila vlada za izboljšanje konkurenčnosti, je napovedal paket zakonodaje za razbremenitev gospodarstva, na čelu z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku in nižanjem cen energije za energetsko najbolj intenzivno, predvsem avtomobilsko industrijo. Pri realizaciji postavljenih ciljev je izpostavil izziv prihajajočih volitev in morebitno preoblikovanje vlade. Na to je Brodnjak hudomušno pristavil: "Če se sprašujemo, kako ovirati kitajski napredek, bi jim morda lahko vsilili demokracijo."