Kako bi Bruselj reševal stanovanjsko problematiko v Sloveniji in kaj o tem menita slovenska evroposlanca

Vse težje dostopna stanovanja in visoke najemnine niso več samo slovenski problem, temveč so se v zadnjem desetletju uveljavile kot eno od osrednjih gospodarskih in socialnih vprašanj v Evropski uniji.

Po podatkih Evropske komisije so se cene stanovanj v EU od leta 2013 v povprečju zvišale za več kot 60 odstotkov, najemnine pa za okoli 20 odstotkov, pri čemer so pritiski v urbanih središčih pogosto še izrazitejši. Le šest do sedem odstotkov stanovanjskega fonda v EU so socialna stanovanja, hkrati pa je približno petina stanovanj neizkoriščenih. Napetosti na trgu so dodatno okrepili kratkoročni najemi, katerih obseg se je med letoma 2019 in 2024 povečal za skoraj 70 odstotkov.

Evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja

Predsednica posebnega odbora Evropskega parlamenta za stanovanjsko krizo Irene Tinagli je v nedavnem intervjuju opozorila, da se je v večini držav ponudba dostopnih in socialnih stanovanj v zadnjih desetletjih zmanjševala, saj so bile obsežnejše stanovanjske politike postopno opuščene, obstoječi fond pa pogosto privatiziran ali razprodan. "Posledično smo priča eksploziji povpraševanja in hkratnemu krčenju ponudbe, zlasti na področju socialnih in cenovno dostopnih stanovanj," je poudarila.

Evropska komisija je decembra 2025 predstavila European Affordable Housing Plan (Evropski načrt za dostopna stanovanja), ki služi kot strateški okvir EU za izboljšanje dostopa do cenovno dostopnejših, kakovostnih in trajnostnih stanovanj v državah članicah. Namen načrta je okrepiti podporo državam, regijam in mestom pri reševanju strukturnih neravnovesij na stanovanjskih trgih ter spodbuditi javne in zasebne naložbe.

Načrt temelji na štirih stebrih: povečanju ponudbe stanovanj, mobilizaciji javnih in zasebnih investicij, reformah za večjo učinkovitost trga ter zaščiti najbolj prizadetih družbenih skupin.

Posebno pozornost namenja mladim, študentom, nujnim delavcem, nizkodohodkovnim gospodinjstvom in drugim ranljivim skupinam. Komisija napoveduje dodatne naložbe v študentska in socialna stanovanja ter podporo državam članicam pri učinkovitejšem reševanju brezdomstva.

"Proučili bomo tudi možnosti, kako študentom, pripravnikom in vajencem olajšati dostop do zasebnega najemnega trga, vključno z zmanjšanjem ali odpravo potrebe po varščini," so sporočili iz Evropske komisije. V okviru programa Erasmus+ je predviden tudi pilotni projekt za povečanje razpoložljivosti dostopnih in inovativnih stanovanjskih rešitev za mobilne študente iz prikrajšanih okolij.

Stanovanjska kriza v EU zahteva več kot dva milijona novih stanovanj na leto. Depositphotos

EU stavi na razvojne banke in zasebni kapital

"EU je v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira že mobilizirala več kot 43 milijard evrov naložb v stanovanja," so za Bloomberg Adria potrdili z Evropske komisije, "od leta 2026 bomo prek programa InvestEU dodali še 10 milijard evrov, najmanj 1,5 milijarde evrov pa bo zagotovljenih iz vmesnega pregleda kohezijske politike."

Ker sredstva EU ne morejo izpolniti celotnega obsega potreb, želi Bruselj del finančne vrzeli zapolniti z dodatno mobilizacijo kapitala na nacionalni in regionalni ravni ter prek razvojnih bank in zasebnih vlagateljev. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala vseevropska naložbena platforma za dostopna in trajnostna stanovanja.

Komisija ob tem opozarja na zavezo nacionalnih in regionalnih razvojnih bank, da bodo do leta 2029 za socialna, dostopna in trajnostna stanovanja mobilizirale do 375 milijard evrov, deloma tudi prek programa InvestEU. Skupina EIB je financiranje na tem področju že okrepila in ga namerava v prihodnjih letih še dodatno povečati.

"Za zadovoljitev trenutnega povpraševanja bo EU potrebovala več kot dva milijona stanovanj na leto, kar pomeni približno 650 tisoč dodatnih enot poleg zdajšnjih 1,6 milijona," so sporočili z Urada za energijo in stanovanja. Po ocenah Evropske komisije bi to zahtevalo okoli 150 milijard evrov letnih naložb.

Poleg finančnih ukrepov načrt vključuje zmanjševanje administrativnih ovir, ki upočasnjujejo gradnjo in prenovo stanovanj, ter poenostavitev postopkov za pridobivanje dovoljenj. Komisija obenem napoveduje prilagoditve pravil o državni pomoči, da bi državam članicam olajšala subvencioniranje socialnih in dostopnih stanovanj.

Načrt odpira tudi razpravo o regulaciji kratkoročnih najemov v območjih z visokim stanovanjskim pritiskom, pri čemer bi lokalne in nacionalne oblasti dobile jasnejša orodja za poseganje na teh trgih.

 

V prenovljeni odločitvi o storitvah splošnega gospodarskega pomena (SGEI) je določena skupna opredelitev dostopnosti stanovanj. Države članice morajo zagotoviti, da so cene določene pregledno in ostanejo pod tržnimi ravnmi, pri čemer se uporabljajo kazalniki, kot so razmerje med najemnino in dohodkom, stanovanjski stroški glede na dohodek ter leta dohodka, potrebna za nakup stanovanja. Energetski stroški morajo biti vključeni v skupno oceno dostopnosti.

Evropska stanovanjska politika skozi oči slovenskih evroposlancev

Kako ocenjujejo Evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja in kako zagotoviti, da nova stanovanja, zgrajena z evropskimi sredstvi, dolgoročno ostanejo cenovno dostopna ter ne postanejo del špekulativnega nepremičninskega trga, smo preverili tudi pri slovenskih evropskih poslancih.

Matej Tonin iz Nove Slovenije (NSi), Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, poudarja, da se stanovanjske cene dolgoročno ne umirjajo z administrativnimi omejitvami, temveč z zadostno ponudbo stanovanj: "Ko je stanovanj dovolj, se trg sam stabilizira, špekulativni pritiski pa se zmanjšajo." Evropska sredstva lahko po njegovem mnenju igrajo pomembno vlogo, vendar predvsem pri ustvarjanju pogojev za gradnjo, ne kot nadomestilo za trg ali centralno vodeni državni projekti. Če je ponudba dovolj široka in razpršena, nova stanovanja tudi dolgoročno ne postanejo orodje špekulacij, meni Tonin.

Za povečanje gradnje je po njegovih besedah nujno odpraviti ključne zaviralce na strani države, kot so pomanjkanje zazidljivih zemljišč ter dolgotrajni in nepredvidljivi postopki umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj. "Pomembni so tudi davčni in finančni ukrepi: nižji DDV za stanovanjsko gradnjo, nižja obdavčitev najemnin ter subvencioniranje obrestnih mer za stanovanjske kredite. Takšni ukrepi ne omejujejo trga, temveč ga aktivirajo," je prepričan Tonin. Po njegovem bi podpora takšnim sistemskim spremembam bistveno zmanjšala tveganje, da bi nova stanovanja postala del špekulativnega nepremičninskega trga.

Da mora Slovenija najprej izvesti strukturne reforme, kot jih predvideva Evropski načrt za dostopna stanovanja, opozarja tudi Matjaž Nemec, Socialni demokrati (SD), Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov. "To pomeni poenostaviti in pospešiti prostorske, gradbene in dovoljenjske postopke za gradnjo ter obnovo dostopnih in socialnih stanovanj, zmanjšati administrativne ovire ter okrepiti upravne zmogljivosti, tudi z digitalizacijo," je za Bloomberg Adria povedal Nemec. Ob tem dodaja, da mora država zagotoviti dostop do zemljišč, boljšo rabo obstoječega stanovanjskega fonda ter spodbujati prenove, preureditve in zgostitve tam, kjer primanjkuje stanovanj.

Nemec hkrati izpostavlja, da evropski socialisti in demokrati že leta zagovarjajo stališče, da mora biti stanovanje pravica, ne profitni produkt. Po njegovih besedah sprejeti Evropski načrt za dostopna stanovanja to uresničuje z jasnimi mehanizmi. "Evropska sredstva se usmerjajo v javna, neprofitna in cenovno regulirana stanovanja, z možnostjo dolgoročnih cenovnih omejitev, varoval pred preprodajo ter pogojev upravljanja, ki preprečujejo špekulativno rabo." Načrt, kot pravi, hkrati krepi vlogo držav in lokalnih skupnosti pri regulaciji trga, vključno z urejanjem kratkoročnih najemov, ter omogoča večjo uporabo javnih sredstev in prožnejša pravila državne pomoči za dostopna stanovanja.

Stanovanje mora biti pravica in ne profitni produkt, meni Matjaž Nemec. Foto Bobo

Slovenija: v pripravi za 120 milijonov evrov stanovanj

Na nacionalni ravni se Slovenija medtem že pripravlja na implementacijo novih evropskih usmeritev na področju stanovanjske politike. Kot pojasnjuje Alma Sinanović, podsekretarka za stanovanjske zadeve v kabinetu predsednika uprave Stanovanjskega sklada RS, pričakujejo okrepljen nabor virov tako iz evropskih kot domačih finančnih mehanizmov.

"V naslednji finančni perspektivi pričakujemo več nepovratnih sredstev prek kohezijskih skladov ter povratna sredstva prek Slovenske izvozne in razvojne banke SID in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), ki jih bomo namenili zagotavljanju novih neprofitnih najemnih stanovanj in namenskih oskrbovanih stanovanj za starejše," je povedala za Bloomberg Adria. Po njenih besedah bodo sredstva namenjena tako izvajanju lastnih projektov kot tudi programom Stanovanjskega sklada RS za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in najemnih oskrbovanih stanovanj.

Z dodatnimi viri bi lahko sklad začel tudi gradnjo večjih projektov, ki so že v pripravi, a trenutno še nimajo zagotovljenega financiranja. "Gradnja teh projektov je predvidena po letu 2027," je dodala Sinanović. Med njimi so soseska Glince faza C v Ljubljani (127 stanovanj), Novo Pobrežje faza 2 v Mariboru (257 stanovanj) ter soseska Brod–Drage v Novem mestu (150 stanovanj). Skupna ocenjena vrednost teh projektov znaša okoli 120 milijonov evrov.

Strategija EU za dostopna stanovanja bi lahko pospešila tudi projekte v Sloveniji. Foto Bobo

Stanovanjska politika sicer ostaja predvsem v pristojnosti držav članic, regij in mest, vendar po oceni Evropske komisije razsežnost stanovanjske krize zahteva usklajen evropski odziv. Vloga EU pri tem ne bi bila v nadomeščanju nacionalnih politik, temveč v krepitvi in povezovanju obstoječih prizadevanj z jasnejšimi skupnimi ambicijami in finančnimi viri. Evropske rešitve bodo morale hkrati upoštevati raznolikost stanovanjskih trgov, potreb in upravljavskih sistemov po državah članicah, ob tem pa prispevati k doseganju skupnih ciljev.