Slovenska častnika na sever, Trumpove carine na jug: bo vlada zaščitila izvoznike?

Novo leto, stari Trump. Andrew Ryvkin, novinar revije The Atlantic, je jedrnato in lucidno povzel pristop, ki ga Donald Trump v letu 2026 uporablja za uresničevanje lastne agende: "Agenti ICE za Američane, specialci Delta za vse druge." Po letu dni zlorabe trgovinskih ukrepov v geopolitične namene smo nad potezami Trumpove administracije in njeno namero po prisvajanju Grenlandije težko presenečeni. Kar pa ne velja za brezkompromisno eskalacijo gospodarske prisile najtesnejših evropskih zaveznikov, v kar bi se lahko ujela tudi Slovenija.

Komaj si je EU opomogla od šoka t. i. Turnberryjevskega pakta, s katerim so si ZDA lani z univerzalno 15-odstotno carinsko stopnjo podredile staro celino, že je Trump zaradi upora proti prisvojitvi Grenlandije evropske države udaril z napovedjo dodatnih 10-odstotnih carin. Če te ne bodo zalegle, Bela hiša grozi z junijskim 25-odstotnim dvigom. "Tako ali drugače, Grenlandija bo naša," je EU sporočil ameriški predsednik, pri čemer je beseda 'tako' evfemizem za carine, 'drugače' pa za invazijo.

Dvig carin se napoveduje osmerici držav, ki najbolj glasno nasprotujejo ameriškemu prevzemu tega strateško pomembnega otoka in so v zadnjih dneh v znak solidarnosti na skrajni sever v okviru vojaške vaje "Arktična odpornost" napotile svoje enote. Sile so sicer simbolične, a gesta je močno razburila Trumpa, ki je že tako prepričan, da je bila EU osnovana z izključnim namenom izkoriščanja ZDA.

Ivanc: Carine lahko delujejo spodbujevalno

Med državami, ki nasprotujejo zunanji politiki ZDA in so izrazile nedvoumno podporo ozemeljski celovitosti Danske, je tudi Slovenija. Na severni otok pošiljamo dva častnika, zaenkrat pa kljub temu (še) nismo na Trumpovem črnem carinskem seznamu.

Za pojasnilo, ali Washington podobne kazenske ukrepe pripravlja tudi za našo državo, smo se obrnili na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani, vendar do objave prispevka odgovorov nismo prejeli.

Z vidika negativnih gospodarskih posledic neposredna uvrstitev na seznam niti ni tako ključna, saj bi carinski šok s 1. februarjem prizadel največja evropska gospodarstva, ki so hkrati ključni izvozniki in najpomembnejši trgovinski partnerji slovenskih podjetij – predvsem Francijo in Nemčijo. "Za Slovenijo je tveganje bolj ali manj posredno, a realno. Kot majhno, odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo smo močno vpeti v evropske verige vrednosti, še zlasti prek Nemčije," opozarja profesor ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Rok Spruk, ki poudarja, da je poglavitna slovenska trgovinska partnerica že tako v "območju šibke rasti oziroma stagnacije".

Kot je dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, slovenski izvoz v obe Ameriki znaša le tri odstotke. S tem so domači izvozniki relativno dobro izolirani pred novo eskalacijo Trumpove carinske vojne, ki jo Romana Korez Vide, predavateljica ekonomije z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, opisuje kot premik od protekcionizma k ekonomskemu nacionalizmu. "Ameriška administracija je carine razširila na strateške tekmece pa tudi na tesne trgovinske partnerje ter jih uporabila za cilje, ki presegajo klasično trgovinsko politiko, vključno z varnostnimi vprašanji in zaščito domače industrije," pojasnjuje Korez Vide.

Podobno meni Spruk, ko pravi, da ne gre za klasičen trgovinski spor, ampak geopolitično sporočilo. "Carine v tem okviru delujejo kot instrument politične discipline, ne gre toliko za uravnoteženje trgovinskih tokov, temveč za signal, da se lahko dostop do trga uporablja kot vzvod pri strateških vprašanjih," pravi, pri čemer je Grenlandija "simbol širšega paketa interesov", od Arktike in varnostne arhitekture do logističnih poti in virov.

Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA je po uradnih podatkih v letu 2024 dosegla dobri dve milijardi evrov, ZDA pa se uvrščajo na 12. mesto naših najpomembnejših trgovinskih partneric. Manj obetavna pa je posredna navezava Slovenije na Nemčijo in v manjši meri Francijo, ki sta na Trumpovem seznamu kazenskih carin. Slovenski izvoz v kar 69 odstotkih zajemajo države EU, pri čemer je delež Nemčije v tej strukturi dominanten in znaša skoraj četrtino celotne evropske pogače; delež Francije je manjši, a še vedno pomemben, saj znaša dobrih šest odstotkov oziroma nominalno 1,88 milijarde evrov.

Ivanc navaja, da se je izvoz članic EU v ZDA kljub zaostrovanju trgovinske vojne lani povečal. Izvoz sedemindvajseterice v ZDA se je v prvih 11 mesecih leta 2025 okrepil, in sicer za 4,7 odstotka v evrih. "Ob tem se je presežek trgovinske menjave z ZDA celo povečal za 4,2 odstotka," pravi, a opozarja, da vseeno ostaja nejasno, ali se je zaradi tega poslabšala dobičkonosnost evropskih podjetij, ki izvažajo čez lužo. Dodaja še, da bi lahko carinski dvig v primeru Slovenije na kratek rok celo spodbudil proizvodnjo v industrijah, ki so prek verig vrednosti povezane z večjimi evropskimi državami, "vendar bi šlo to verjetno na račun nižjih dobav v poznejših mesecih".

V ameriški gospodarski zbornici AmCham povišane carine ocenjujejo kot dejavnik, ki dodatno povečuje negotovost v ključnem čezatlantskem odnosu, ki je "prevelik, preveč prepleten in preveč pomemben za blagostanje, da bi ga dolgoročno ogrozili kratkoročni politični pretresi ali enostranski ukrepi". Ti po njihovem vplivajo na 16 milijonov neposredno ustvarjenih delovnih mest in več kot 50 milijonov posrednih.

Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan v primeru maksimalne eskalacije napetosti svari pred razpadom čezatlantskega odnosa. "Napad članice Nata na drugo članico Nata vodi v blokado delovanja alianse in potencialno v razpad, saj Nato sprejema odločitve s soglasjem vseh držav članic." 

Grošelj: Vprašanje surovinske varnosti EU

Geopolitični analitik Klemen Grošelj ameriške ukrepe postavlja v kontekst nacionalne strategije ZDA, predstavljene decembra lani. "Trump si poskuša podrediti evropske zaveznike in jih spremeniti v vazale njegove politike, torej v tisto, kar se je napovedovalo in je zapisano tudi v strategiji nacionalne varnosti ZDA," je jasen Grošelj.

Opozarja tudi na širše razsežnosti takšnega odnosa: "Če bi bila Evropa videna kot vazal ZDA, bi bila temu primerno oslabljena njena pogajalska moč v odnosu do drugih držav, predvsem Kitajske in Rusije. To bi seveda neposredno vplivalo na naše gospodarstvo in globalno konkurenčnost." Grošelj glede širših ekonomskih posledic ameriškega prisvajanja Grenlandije za Evropo izpostavlja še vidik surovinske ter energetske varnosti. "To bi Evropi otežilo dostop do ključnih surovin in energentov," dodaja.

V primeru odpovedi diplomatskih pogajanj glede usode Grenlandije EU sicer napoveduje carinske protiukrepe na 93 milijard evrov ameriškega uvoza v Unijo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem pozval k uporabi instrumenta za odvračanje od prisilnih ukrepov (ACI). Gre za mehanizem EU, ki doslej še ni bil aktiviran, namenjen pa je zaščiti povezave in njenih držav članic pred gospodarskim in političnim izsiljevanjem tretjih držav.

Izvozniki ravnodušni, vlada molči

"Kaj bo EU dosegla z diplomacijo, je pri Trumpu zelo težko oceniti, mora pa Bruselj vztrajati pri zaščiti suverenosti Grenlandije in Danske, ki sta državi Unije," meni Marjan Trobiš, direktor družbe Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

"80 odstotkov BDP za Slovenijo zajema izvoz, zato bi nove višje carine oslabile gospodarstvo, saj bi se podjetjem zmanjšal obseg izvoza v ciljne evropske partnerice, ki izvažajo v ZDA," ocenjuje posledice za domače proizvajalce Trobiš, pri čemer v primeru avtoindustrije izpostavlja zlasti Nemčijo in Francijo. Trobiš meni, da je solidarnostno stališče EU z Dansko in Grenlandijo ustrezno, saj otok ni naprodaj, vendar opozarja, da "stacioniranje vojakov zaradi ene Trumpove izjave ni pametno".

Za podjetje, ki ga vodi, pravi, da večje škode v primeru dviga carin ne bi utrpeli, saj so se lani ustrezno prilagodili s tržno diverzifikacijo.

Glede na to, da je vlada Roberta Goloba z izjavami premierja in napotitvijo dveh častnikov na otok zavzela antagonistično stališče do zunanje politike ZDA, smo na vlado naslovili vprašanje, kakšno strategijo so pripravili za zaščito domačega gospodarstva in izvoznikov pred povračilnimi ukrepi Washingtona. Razen pričakovanj o tem, da naj bi se države članice EU odzvale enotno, pojasnil nismo prejeli. 

Izvozniki se medtem naslanjajo na pretekle izkušnje s Trumpovo carinsko vojno. Lekcijo diverzifikacije so ponotranjili tudi v podjetju Bird Buddy, pravi njegov direktor Franci Zidar. "Iz Slovenije v ZDA ne izvažamo, to počnemo prek Azije." Trumpov prvi carinski val je njihovo poslovno matematiko "postavil na glavo", a so se temu z razpršitvijo na druge trge in izvozne tokove oziroma obvode ustrezno prilagodili. "Bi bilo pa za vse slabo, če pride do dviga ameriških carin bodisi na evropsko bodisi na azijsko blago, saj bi to posredno negativno vplivalo na splošne podražitve," dodaja.

Zidar v povezavi s carinsko vojno opozarja na to, kar poudarja tudi ekonomist Ivanc: "Na koncu dvig carin s podražitvami končnih izdelkov plača ameriški potrošnik." Ekonomist GZS navaja včeraj objavljeno študijo učinka carin, ki jo je opravil Inštitut za svetovno gospodarstvo iz Kiela in v kateri avtorji ugotavljajo, da uvozniki in potrošniki v ZDA nosijo kar 96 odstotkov carinskega bremena.

"Dodatne nove carine utegnejo negativno vplivati na splošno ohlajanje industrije v EU, saj se bodo odrazile v manjšem povpraševanju," meni prvi mož Cinkarne Celje Aleš Skok. 

"Razmere niso enostavne ne za nas ne za naše partnerje, ki nastopajo kot uvozniki naših rešitev," pa pravi Jure Andročec, direktor družbe Litostroj Power. Kljub temu pri vseh projektih, podpisanih s kupci v ZDA, delo poteka nemoteno. "Ker se okoliščine razmeroma hitro spreminjajo, naši projekti pa so dolgoročni, sproti prilagajamo strategije v tesnem sodelovanju s kupci," Andročec še povzema strategijo prilagajanja dinamičnim razmeram v mednarodni trgovini.