Souporaba elektrike: vse, kar morate vedeti, pa tudi, katera vprašanja še nimajo odgovora

Slovenija bo z julijem uvedla souporabo električne energije, enega pomembnejših premikov v ureditvi samooskrbe z elektriko po razmahu sončnih elektrarn. Kako se novemu modelu prilagajajo dobavitelji in kakšne rešitve ponuja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE)?

Novela Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) prvič omogoča, da aktivni odjemalec električno energijo iz svoje proizvodne naprave deli z drugim odjemalcem, tudi če ta živi ali posluje na povsem drugi lokaciji. Souporaba bo veljala po vsej državi, ključni pogoj za zagon pa je vzpostavitev tehničnih in obračunskih rešitev, ki temeljijo na 15-minutnem merjenju in bilančnem obračunu.

Na MOPE poudarjajo, da gre za konceptualno enostaven, a operativno natančno določen mehanizem. Kako bo to delovalo?

Električna energija, ki jo aktivni odjemalec odda v omrežje, se lahko v določenem deležu prenese na enega ali več drugih odjemalcev, pri čemer se ta količina upošteva izključno pri obračunu dobavljene energije. 

Kaj se zniža na računu – in kaj ne

Pomembna ločnica, na katero ministrstvo večkrat opozarja, je razlika med obračunom energije in obračunom omrežnine ter prispevkov. Souporaba vpliva izključno na količino dobavljene električne energije, ki jo dobavitelj zaračuna odjemalcu. Omrežnina in prispevki, ki jih določa energetska zakonodaja, se še naprej obračunavajo na podlagi dejanskega 15-minutnega odjema električne energije iz omrežja na posameznem merilnem mestu brez upoštevanja souporabe.

Na oddajnem merilnem mestu prenos dela oddane energije na druge odjemalce ne vpliva na obračun omrežnine, saj se omrežnina za oddano energijo trenutno ne obračunava. Če bi se v prihodnje uvedla omrežnina tudi za oddajo, bi se ta obračunala na podlagi dejansko oddane energije ne glede na to, ali je bila ta energija delno prenesena na druge odjemalce v okviru souporabe.

Izjema so odjemalci, ki so še vključeni v sistem letnega netiranja (vsa elektrika, ki jo v enem letu odjemalec odda v omrežje, se odšteje od vse elektrike, ki jo v enem letu iz omrežja prevzame). Pri teh se 15-minutna oddana energija, ki jo prenesejo na drugo obračunsko točko, najprej odšteje, preostanek pa se všteva v letno bilanco odjema in oddaje, ki je podlaga tako za obračun energije kot za del omrežnine, vezan na porabo.

Davčna obravnava še ni dorečena

Ena pomembnejših neznank ostaja davčna obravnava souporabe, zlasti DDV in trošarina. MOPE pojasnjuje, da način obračunavanja DDV in trošarine ni določen v energetski zakonodaji in da bodo morali ta del še uskladiti z Ministrstvom za finance. To pomeni, da bo končna davčna obravnava souporabljene energije znana šele v nadaljnjih podzakonskih aktih ali pojasnilih, kar je eno ključnih odprtih vprašanj za prihodnje uporabnike in dobavitelje.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo dejanski obseg souporabe po 1. juliju 2026 sprva razmeroma skromen. "Zanimanje obstaja, kar kažejo številna vprašanja prebivalcev in upravnikov stavb, vendar bo širša uporaba verjetno sledila šele, ko se bodo v praksi pokazali učinki na račune in ko se bodo na trgu pojavili morebitni organizatorji souporabe ali novi poslovni modeli," dodajajo na MOPE.

 

Za dobavitelje je upoštevanje souporabe obvezno

Distribucijski operater ima v sistemu souporabe osrednjo tehnično vlogo. Na podlagi registriranega sporazuma o souporabi mora zagotoviti, da se oddaja z enega prevzemno-predajnega mesta pravilno razdeli na prejemna mesta. Na prejemnih mestih se nato pripadajoča količina odšteje od izmerjenega odjema.

Dobavitelji električne energije bodo morali souporabo obvezno upoštevati pri obračunu. Odjemalci, vključeni v souporabo, bodo lahko imeli različne dobavitelje in jih tudi prosto menjali. Zakon hkrati določa, da dobavitelji v pogodbenih razmerjih ne smejo nepošteno ali diskriminatorno obravnavati odjemalcev, ki sodelujejo v souporabi. 

Kako se na souporabo pripravljajo dobavitelji

Dobavitelji električne energije pri uvedbi souporabe poudarjajo predvsem regulativni in obračunski vidik. V podjetju Bisol ocenjujejo, da uvedba souporabe zanje ne bo pomenila večjega tehničnega izziva, saj so njihovi IT-sistemi in obračunski modeli zasnovani dovolj fleksibilno. Večji poudarek namenjajo jasni in transparentni komunikaciji z odjemalci.

Bisol opozarja, da se vrednost električne energije v vsakem 15-minutnem intervalu oblikuje na borzi, zato souporaba sama po sebi praviloma ne ustvarja prihrankov na ravni cene energije. To pojasnjujejo s konkretnim primerom: če oče višek energije prenese hčerki na drugi lokaciji, se hčerki sicer zmanjša strošek energije, vendar se oče hkrati odpove vrednosti, ki bi jo ustvaril v primeru neposredne oddaje v omrežje. 

STA

"Skupnostno torej prenos ne ustvari prihranka, lahko pa na to gledamo, kot da je oče hčerki podaril energijo," pravijo. Po njihovem moramo zato ključni odgovor na vprašanje, ali bo souporaba finančno res privlačna, iskati v tem, "kako bo zakonodajalec oziroma regulator opredelil obravnavo omrežnine, trošarin in prispevkov" – in prav tu se vračamo k odprtemu vprašanju, ki ga izpostavlja tudi MOPE: davčna obravnava, zlasti DDV in trošarine, še ni dokončno določena in jo bodo morali uskladiti z Ministrstvom za finance. 

Podobno poudarjajo tudi pri Petrolu, kjer pravijo, da so na souporabo dobro pripravljeni, saj že imajo izkušnje z individualno in skupnostno samooskrbo. Njihovi obstoječi sistemi so že prilagojeni takšnim procesom, večjih nadgradenj pa ne pričakujejo. Obračun bo potekal tako, da se bodo viški proizvedene energije virtualno dodelili izbranemu merilnemu mestu kjerkoli v Sloveniji, pri čemer se bodo znižale zgolj postavke za dobavljeno energijo, ne pa omrežnina in prispevki.

V Petrolu največ interesa za souporabo pričakujejo znotraj družin ali med različnimi objekti istega lastnika, denimo med hišo in vikendom. Razvoj novih produktov, kot so posebni paketi ali tarife, pa bo po njihovih besedah v veliki meri odvisen od nadaljnjega razvoja regulative in dejanskih spodbud države.

Pogodbeni modeli: brez obvezne pravne osebe

Souporaba električne energije bo temeljila na civilnopravnih dogovorih. Možna je prodajna pogodba za energijo z določeno ceno ali pa souporaba na podlagi skupne naložbe v proizvodno napravo ali hranilnik energije. V primeru prodaje energije med gospodinjskimi odjemalci z manjšimi napravami (do 30 kilovatov v enostanovanjskih in do 100 kilovatov v večstanovanjskih stavbah) zakon omogoča poenostavljen režim brez izpolnjevanja vseh obveznosti, ki sicer veljajo za dobavitelje.

MOPE izrecno poudarja, da za gospodinjske odjemalce v teh mejah ni potreben poseben status ali ustanavljanje pravne osebe, kar naj bi olajšalo vključevanje v souporabo in preprečilo administrativne ovire.

Souporaba temelji na 15-minutnem obračunu in fiksnem deležu

Zakon izrecno določa, da se električna energija v skupni rabi v vsakem 15-minutnem bilančnem obračunskem intervalu odšteje od skupne izmerjene porabe aktivnih odjemalcev, ki sodelujejo v souporabi. 

Ključen element sistema je vnaprej določen delež oddane energije, izražen v odstotku, ki velja enako za vse 15-minutne intervale. Ta delež se lahko spremeni le s spremembo pogodbe ali drugega pravnega akta, ki je podlaga za souporabo, ne pa dinamično znotraj dneva.

V praksi to pomeni, da če elektrarna v določenem 15-minutnem intervalu odda energijo v omrežje, se dogovorjeni odstotek te oddaje pripiše prejemnikom. Če elektrarna v posameznem intervalu ne odda nič energije, souporaba v tem času preprosto ne obstaja. MOPE pri tem poudarja, da je namen zakonodajalca omejitev na najpreprostejši možni model delitve, saj bolj zapleteni ključi delitve (na primer glede na porabo ali cene) za zdaj niso predvideni.