Ljudska obveznica: koliko obresti bo morala ponuditi država, da bo konkurenčna - primerjava obrestnih mer

Slovenske banke so v začetku leta objavile nove cenike depozitnih obrestnih mer, a primerjava ponudbe med septembrom 2025 in januarjem 2026 kaže, da se v osnovi ni veliko spremenilo. Trg je na videz živahen – z akcijami, posebnimi pogoji za nove stranke in digitalno sklenitvijo – vendar v redni ponudbi večina bank obrestnih mer ni bistveno spreminjala.

Prav ta stabilnost depozitnih obresti pa postavlja ključno vprašanje pred napovedano izdajo nove ljudske obveznice v prvi polovici leta: kakšno obrestno mero bo morala ponuditi država, da bo zanimiva za varčevalce?

Primerjava depozitnih obrestnih mer pokaže, da so se največji premiki zgodili pri krajših ročnostih, zlasti do enega leta. Najbolj sistematičen dvig je glede na september lani izvedla Addiko Bank, ki je obrestne mere zvišala v vseh ročnostih – pri depozitih do enega leta z 1,2 na 1,4 odstotka, pri vezavah od enega do dveh let z 1,4 na 1,6 odstotka, pri ročnostih od dveh do treh let pa na okrog 1,7 odstotka. Gre za izjemo, kjer dvig obrestnih mer ni zgolj posledica kratkotrajne akcije, temveč osnovne ponudbe.

Pri večini drugih bank so bile spremembe bolj selektivne. Intesa Sanpaolo je denimo pri depozitih do enega leta osnovno obrestno mero glede na september lani celo znižala, daljše ročnosti pa pustila nespremenjene. Podoben vzorec je viden pri BKS Bank, kjer se je obrestna mera pri 12-mesečni vezavi znižala, pri daljših ročnostih pa ostala stabilna. NLB je večino obrestnih mer ohranila, manjša prilagoditev pa se je zgodila pri vezavah od enega do dveh let. Pri OTP sklenitev depozita za daljše ročnosti sploh ni del stalne ponudbe, temveč je možna zgolj v okviru akcij.

Skupna slika je jasna: večina bank osnovnih depozitnih obrestnih mer v zadnjih štirih mesecih kljub objavi novih cenikov ni bistveno spreminjala, še zlasti ne pri ročnostih nad enim letom. Razlike med bankami nastajajo predvsem prek akcij za pridobivanje novih strank, ne pa zaradi splošnega dviga obrestnih mer. Tako najvišjo obrestno mero za enoletno vezavo akcijsko ponujajo pri Sparkasse, in sicer 2,5 odstotka.  

 

Zakaj banke nimajo pravega motiva za boj za depozite

Razlog za takšno obnašanje bank je predvsem strukturne narave. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je že leta 2024 pojasnjeval, da so nekatere velike banke v Sloveniji izrazito prelikvidne. To pomeni, da banke razpolagajo z več depoziti, kot jih lahko ob danem povpraševanju po kreditih donosno plasirajo.

V takšnih razmerah banke nimajo močnega poslovnega razloga, da bi depozite agresivno dražile. Višje obresti bi zanje pomenile višji strošek, ne pa nujno večjo možnost zaslužka. Zato se tudi v tem obrestnem ciklu ponavlja vzorec iz preteklih let: za depozite se bolj intenzivno borijo predvsem tuje banke ali posamezni ponudniki z akcijami, medtem ko večje domače banke ostajajo zadržane.

Vmesni prostor med klasičnimi depoziti in državnimi vrednostnimi papirji so v zadnjem letu izkoristile neobanke. Imajo dve ključni prednosti: višjo obrestno mero in popolno likvidnost. Trade Republic denimo komitentom v celoti prenese obrestno mero Evropske centralne banke (ECB), ki trenutno znaša dva odstotka (za mejni depozit), Bunq pa novim strankam ponuja dobra dva odstotka. Pri obeh fintech ponudnikih privarčevana sredstva niso vezana.

Zakladne menice kot orientacija za donos ljudske obveznice

Pomemben signal o tem, koliko najmanj bo morala znašati obrestna mera za ljudsko obveznico, dajejo izdane zakladne menice. Januarja so trimesečne in šestmesečne menice prinesle donos okoli 1,9 odstotka, enoletne pa nekaj nad dvema odstotkoma. Povpraševanje je bilo pri vseh ročnostih izrazito in je preseglo razpisane zneske, kar potrjuje, da vlagatelji sprejemajo ta donos kot razumno ceno za zelo nizko tveganje.

Po besedah Domna Kregarja, borznega posrednika iz Ilirike, te ravni jasno kažejo, kje je kratkoročno 'sidro' slovenske krivulje donosnosti. Zakladne menice predstavljajo spodnjo mejo: ljudska obveznica bo morala ponuditi večji donos, če želi biti privlačna za male vlagatelje.

Pri tem poudarja še en vidik: država želi del sredstev preusmeriti iz bank na trg vrednostnih papirjev. "Pričakovati je, da bo država želela izdajo uspešno vpisati in bo zato kupcem ponudila vsaj malenkost višjo obrestno mero, kot bi jo lahko dobili na trgu," meni Kregar. Poudarja, da mora biti premija do depozitov dovolj jasna – sicer bo večina vlagateljev še naprej ostala pri bankah ali v kratkoročnih oblikah varčevanja.

Kaj kaže prihodnost obrestnih mer

Tržna pričakovanja glede obrestnih mer ECB dodatno potrjujejo, da varčevalci nimajo veliko razloga za čakanje na boljše čase. Implicitne obrestne mere za leto 2026 kažejo postopno zniževanje do poletja in blag odboj šele proti koncu leta. To pomeni, da v drugi polovici 2026 ni pričakovati novega cikla rasti obrestnih mer, ki bi banke silil v dvig depozitnih obresti.

Če se bo ta scenarij uresničil, bo nad bankami še manj pritiska, da bi izboljševale osnovno depozitno ponudbo. Razlike se bodo še naprej ustvarjale z akcijami, ne pa s splošnim dvigom obresti.

Tudi po besedah Kregarja se zdi, da je ECB glavnino obrestnega cikla že opravila, inflacijska pričakovanja so umirjena. "Dodatna tveganja za nihanja donosnosti na trgu dolžniških vrednostnih papirjev pa prinašajo morebitni geopolitični zapleti, ki jih glede na trenutno dogajanje, zlasti v povezavi z ameriško administracijo, nikakor ne smemo podcenjevati," dodaja.

V takem okolju je izhodišče jasno. Večina depozitov prinaša od enega do dveh odstotkov, pogosto ob vezavi in z dodatnimi pogoji. Zakladne menice ponujajo približno dva odstotka donosa, pri čemer je obrestna mera odvisna od ročnosti, neobanke pa ponujajo podobne ravni donosa, a ob popolni likvidnosti.

Če želi biti nova ljudska obveznica resnično donosnejša alternativa, bo morala ponuditi jasno prepoznavno premijo nad depoziti in menicami. V praksi to pomeni obrestno mero, ki se bo gibala opazno nad dvema odstotkoma. Le tako bo država prepričala varčevalce, da dela sredstev ne pustijo na bankah ali kratkoročnih produktih, temveč jih posodijo državi.