Od Edeke do slovenskih dobaviteljev: se bo nemški val stečajev prelil k nam?

Insolvenčni postopek, ki ga je v Nemčiji sprožilo družinsko podjetje Feneberg, eden največjih franšiznih partnerjev trgovske verige Edeka, ni le zgodba o težavah posameznega trgovca. Gre za signal, da se pritisk na podjetniški sektor v največjem evropskem gospodarstvu stopnjuje, in hkrati za opomin državam, ki so z Nemčijo tesno povezane v dobavnih verigah – med njimi tudi Sloveniji.

Po ocenah bonitetne hiše Creditreform je bilo lani v Nemčiji začetih skoraj 24 tisoč insolvenčnih postopkov, kar je osem odstotkov več kot predlani in največ po letu 2014. Skupni znesek obveznosti podjetij v insolvenčnih postopkih naj bi dosegel 57 milijard evrov, ogroženih ali že izgubljenih pa bi lahko bilo okoli 285 tisoč delovnih mest. Hkrati se povečuje število osebnih stečajev, ki naj bi letos zraslo za 6,5 odstotka na več kot 76 tisoč primerov.

"Veliko podjetij je visokozadolženih, težko pridejo do novih posojil in se soočajo s strukturnimi bremeni, kot so visoke cene energije ali regulacija," je dejal vodja gospodarskih raziskav pri Creditreformu Patrik-Ludwig Hantzsch. Čeprav kar 80 odstotkov insolvenčnih postopkov zadeva podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi, v stečaju končujejo tudi večji sistemi – letos že okoli 140 večjih družb, predvsem iz zdravstva, trgovine in predelovalne industrije.

Nemčija: kriza starega modela in fiskalni preobrat

Nemško gospodarstvo se že več let spopada s kombinacijo cikličnih in strukturnih težav. Upad izvozne konkurenčnosti, energetska draginja, demografski pritiski in počasno prilagajanje tehnološkim spremembam so se po pandemiji združili z novimi šoki – od geopolitičnih napetosti do višjih obrestnih mer. Posledici sta šibka rast in vse več primerov finančnih težav podjetij.

Hkrati pa Berlin pripravlja fiskalni zasuk. Vlada je sprostila fiskalna pravila in napovedala močno povečanje državnih izdatkov, zlasti za infrastrukturo in obrambo. Po ocenah nemške centralne banke naj bi se zaradi tega državni primanjkljaj do leta 2028 povečal za tri odstotne točke BDP. Namen teh ukrepov je oživitev domačega povpraševanja in blaženje strukturnih šokov, vprašanje pa je, ali bodo prišli pravočasno za podjetja, ki že danes zdrsujejo v insolventnost.

Da se je v Sloveniji v zadnjem letu opazno povečalo število primerov insolvenčnih postopkov, pa opažajo tudi pri zavarovalnici Coface. "Več je zamud pri plačilih in stečajev, med letoma 2023 in 2024 se je število škodnih primerov podvojilo, v 2025 pa jih je celo 30 odstotkov več kot v predhodnem obdobju," je povedal Sergej Simoniti, direktor slovenske podružnice francoske zavarovalnice. Panožno jih je največ v agroživilskem sektorju, kjer prednjači Srbija, v Sloveniji pa v avtomobilski ter kovinarski industriji.

Slovenija: več stečajev, a brez sistemskega preloma

Slovenija je na Nemčijo močno navezana. Ta ostaja njena najpomembnejša trgovinska partnerica, saj se je v prvih 11 mesecih leta 2025 po podatkih Banke Slovenije (BS) vanjo steklo za 6,8 milijarde evrov slovenskega izvoza, kar zajema 17,4 odstotka celotnega izvoza blaga. Posebej pomembno je, da približno 56 odstotkov izvoza v Nemčijo zajemajo proizvodi za vmesno porabo, kar pomeni visoko vpetost slovenskih podjetij v nemške industrijske verige.

"Po različnih informacijah je bilo največ podjetij v stečajih v Nemčiji v storitvenih dejavnostih, ki so ji sledile predelovalne in trgovina," pravijo na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). V povezavi z nemško predelovalno industrijo so v Sloveniji zlasti izpostavljene dejavnosti, povezane z avtomobilsko in kovinsko industrijo. 

Pri Umarju opozarjajo, da bi zmanjševanje proizvodnje v Nemčiji lahko neposredno vplivalo na naročila slovenskih dobaviteljev. Vendar pa slovenska slika ni enoznačno negativna. Število začetih stečajnih postopkov se je po izrazitem upadu v obdobju 2019–2023 leta 2024 povečalo za 15 odstotkov, rast se je nadaljevala tudi v letu 2025, a z opaznim umirjanjem. V prvih 11 mesecih leta je bilo začetih šest odstotkov več postopkov kot leto prej, vendar je njihovo število še vedno za 17 odstotkov nižje kot v enakem obdobju leta 2019.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pri tem opozarja, da je treba številke brati previdno. "Precej bolj pomemben od števila stečajev je njihov ekonomski pomen. Stečaj manjšega podjetja z enim ali dvema zaposlenima ni primerljiv s stečajem večje industrijske družbe, ki je pomembna za celotno lokalno okolje ali dobavno verigo," poudarja.

 

Kje so tveganja največja?

Podrobnejša analiza Umarja kaže, da je bilo v prvih 11 mesecih leta 2025 več stečajev v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu, gostinstvu ter strokovnih, tehničnih in poslovnih dejavnostih. Gre predvsem za dejavnosti, ki so bodisi izvozno usmerjene bodisi občutljive za nihanja povpraševanja in stroške financiranja.

Ivanc dodaja, da tveganja v Sloveniji niso toliko sektorska kot podjetniška. "Najbolj izpostavljena so podjetja, ki so vezana na tuje povpraševanje v avtomobilski verigi vrednosti in so hkrati tudi bolj zadolžena. Takšnih podjetij ni veliko, saj slovenska proizvodna podjetja v povprečju niso močno zadolžena, z redkimi izjemami," pravi.

To potrjujejo tudi podatki BS o kakovosti bančnih terjatev. Delež nedonosnih terjatev (NPE) je od leta 2019 upadel za približno polovico in kljub rahlemu povečanju v letu 2025 ostaja blizu zgodovinsko nizkih ravni. Izpostavljenost bank do družb v stečaju je aprila 2025 dosegla 0,6 odstotka celotne izpostavljenosti, do oktobra pa se je zmanjšala na 0,5 odstotka.

Bolj zaskrbljujoč signal je rahlo povečanje števila blokiranih transakcijskih računov in osebnih stečajev. Po podatkih BS se je število blokad v nefinančnih družbah v prvi polovici leta 2025 povečalo za 2,6 odstotka, predvsem v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in gostinstvu. V OTP banki pa opažajo približno 30-odstotno rast osebnih stečajev v primerjavi z letom 2024, kjer je bila banka izpostavljena kot upnica.

To kaže, da se pritisk postopno prenaša tudi na gospodinjstva, čeprav druge banke za zdaj ne zaznavajo širšega poslabšanja plačilne discipline. Po oceni Umarja gre za postopno normalizacijo po izjemnem obdobju državnih podpor in nizkih obrestnih mer, ne pa za znake sistemske krize.

Paradoks: več stečajev, a tudi več novih podjetij

Zanimiv kontrast predstavljajo podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Leta 2025 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 3.970 novih gospodarskih družb, kar je deset odstotkov več kot leto prej, medtem ko se je število novo ustanovljenih samostojnih podjetnikov nekoliko zmanjšalo. Skupno je bilo začetih 1.318 insolvenčnih postopkov, kar je sedem odstotkov več kot leta 2024.

Ta sočasna rast ustanavljanja podjetij in stečajev kaže na dinamično, a bolj tvegano podjetniško okolje. Del podjetij izstopa iz trga, hkrati pa nastajajo nova, pogosto bolj specializirana in prilagodljiva. "Stečaj je le ena od oblik insolvenčnih postopkov in je pri večjih podjetjih razmeroma redek. Za trg dela so ključna velika podjetja, pri katerih za zdaj ne vidimo množičnih težav," poudarja Ivanc.

Kot dodaja, je stečaj le ena od vrst insolvenčnih postopkov. Manj pogost je pri velikih podjetjih, ki so ključna za razmere na trgu dela. 

STA

 

V 2026 šibko tuje povpraševanje

Kot pravijo pri Umarju, je stabilnost podjetniškega sektorja od leta 2019 do prvih 11 mesecev leta 2025 v veliki meri temeljila na ugodnem finančnem položaju podjetij pred epidemijo in obsežnih interventnih ukrepih države, ki pa se postopno iztekajo. 

Največje tveganje za leto 2026 ostaja šibko tuje povpraševanje, zlasti v avtomobilski industriji, proizvodnji kovin in materialov. Hkrati pa bi lahko nemški fiskalni preobrat deloval kot protiutež negativnim trendom. 

Analiza Banke Slovenije z uporabo večdržavnega modela BGVAR kaže, da bi dodatni nemški državni izdatki v obdobju 2026–2028 lahko povečali rast slovenskega BDP za približno 0,25 odstotne točke letno, z največjim učinkom v letih 2027 in 2028.

Ne glede na to, razmere, zaostrene zaradi trgovinskih napetosti, ostajajo zahtevne zlasti za izvozni del gospodarstva. Morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti prinaša tveganje za vidnejšo upočasnitev svetovne trgovine, okrepljene motnje v dobavnih verigah in močnejše posredne učinke. "Poleg tega med tveganji ostaja manj uspešno soočanje evropskega gospodarstva s strukturnimi izzivi v proizvodnem sektorju, zlasti v avtomobilski industriji," poudarjajo pri Umarju.