Novi vladni predvolilni bombonček: gospodarstvo šokirano

Mesec po napovedi ministra za delo Luke Mesca je koalicija in vlada sprejela odločitev, da se minimalna plača že z januarsko plačo zvišala za 15,96 odstotka, poroča RTV Slovenija. Minimalna plača bo po novem znašala 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto.

Kot poročajo, sta finančni minister Klemen Boštjančič kot gospodarski minister Matjaž Han izrazila pomisleke, vendar zvišanju nista nasprotovala. Bruto plača bo 1.482 evrov, a za delodajalca je strošek višji. Izplačilo minimalne plače bo pomenilo 11,25-odsotno rast stroškov delodajalca. Iz 1.558 se bo strošek povečal na 1.735 evrov. Luka Mesec meni, da je to dobra novica za gospodarstvo: "strošek delodajalca je precej nižji kot je sam bruto dvig, kar je dobra novica tudi za gospodarsko stran.''

Gospodarstvo šokirano

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je nad sprejemom minimalne plače zgrožena. Ukrep opisuje kot ''zaskrbljujočo predvolilno potezo''. ''Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo. Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih,'' je sporočila.

Dodaja, da dvig pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. ''Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika,'' opozarja.

''Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja,'' opozarja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Pravi še, da bodo poraženci vsi tisti zaposleni, ki bodo ostali brez svojih delovnih mest ter tudi vsi državljani, ki bodo dvig stroškov dela prek višje inflacije občutili v povišanih življenjskih stroških.

V OZS zaskrbljeni

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zaskrbljeni in opozarjajo nad posledicami napovedanega 16-odstotnega dviga minimalne plače. ''Dvig minimalne plače v takšni obliki je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržno. Podjetniki nismo tisti, ki bi zavirali blaginjo zaposlenih, vendar pa mora država končno razumeti svojo vlogo,'' je sporočil predsednik OZS Blaž Cvar. Poudarja, naj država poskrbi za razbremenitev plač, namesto da vse breme vali na pleča delodajalcev.

Opozarjajo, da bi bila minimalna plača že lani 1.022 evrov, če ne bi vlada sprememinjala dohodninske zakonodaje, uvedla prispevka za dolgotrajno oskrbo ter obveznega prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem so plačo znižali na okoli 870 evrov.

Čeprav je bil institut minimalne plače v 20. stoletju pogosto izpodbijan s strani ekonomistov, je od prvih zakonov o minimalni plači, uvedenih konec 19. in v začetku 20. stoletja, do danes postal splošno razširjen po svetu, le peščica držav ga ni uvedla. Od začetka tega stoletja se je praksa uvajanja minimalne plače širila po svetu, njena relativna višina pa se je v večini držav povečevala.

Kot smo pisali, številne razvite države še vedno nimajo univerzalne minimalne plače. Finska, Švedska, Norveška, Danska in Island – države, ki jih pogosto dojemamo kot socialno občutljive in z visoko ravnjo zaščite delavskih pravic – še vedno nimajo zakonsko določene nacionalne minimalne plače.

Ker je minimalna plača postala globalno sprejeta politika, se je razprava premaknila z vprašanja, ali naj država sploh ima zakonsko določeno minimalno plačo, na vprašanje, kolikšna naj bo. Jasno je, da lahko previsoka raven potencialno vodi v makroekonomske težave, vključno z rastjo brezposelnosti, vendar o tem, katera raven je "previsoka", ni soglasja.