Izjave tedna: Ne 'panda', ampak 'Luka' obveznice

Razburljiv teden, ki ga je na domačem terenu zaznamovala najgloblja kriza vlade Roberta Goloba doslej, na tujem pa kot cunami silovita in glasna azijska turneja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, smo na straneh Bloomberg Adria pričeli z intervjujem.

Predsedniku uprave Ljubljanske borze Marko Bombač je mandat nastopil pred dobrim letom dni, o razlogih za preporod domače borze pa je povedal:

Ob tem je dodal, da bo za nadaljnje stopnjevanje tempa potrebno tudi vzpodbudno institucionalno okolje. "Pomembna pa je tudi podpora odločevalcev pri razvoju slovenskega kapitalskega trga: dve ljudski obveznici, prihajajo individualni naložbeni računi, Vzajemna je prav tako pozitivna zgodba."

Medtem je Trumpov trgovinski cunami spreminjal ravnotežje sil v Aziji, so konec oktobra iz Daljnega Vzhoda v Evropo zapihali ledeno mrzli vetrovi. Ameriška carinska vojna s Kitajsko je v avtomobilski industriji povzročila kolateralno škodo.

Podjetje Nexperia je bilo do nedavnega v lasti kitajske družbe Wingtech, dokler ameriški predsednik Donald Trump ni pozval Nizozemske, naj zmanjša kitajski vpliv. ZDA so zagrozile, da bodo Nexperio zaradi njene povezave z Wingtechom uvrstile na seznam podjetij, za katera veljajo trgovinske omejitve.

Tako je doslej malo znano podjetje postalo žarišče trgovinske vojne, ki ogroža širšo dobavno verigo za avtomobilsko industrijo. Nizozemska vlada je prevzela nadzor nad podjetjem, na kar je Kitajska odgovorila z embargom na proizvedene čipe, ki poganjajo praktično ves industrijski sektor EU.

Zgodba s čipi je poskrbela za reprizo pomanjkanja silicijevih vezij v času pandemije. Prvi ekonomist GZS Bojan Ivanc je v kolumni časnika Delo zapisal:

"Po navedbah dunajskega zagonskega podjetja za analizo dobavnih verig Prewave kar 95 odstotkov vseh evropskih podjetij v strojni industriji uporablja čipe Nexperie, ki prihajajo iz Kitajske. Pri medicinski tehnologiji je ta delež 86-odstoten, v avtomobilski industriji pa je skoraj polovičen."  

Ustanovitelj in direktor evropsko‑kitajskega avtomobilskega združenja (ESAA) Blaž Štefe je sicer za naš medij v zvezi z redkimi minerali, ki prav tako skrbijo avtoindustrijo, nad njimi pa roko prav tako drži Peking, posvaril: 

Toda gospodarsko hladna jesen je nekaterim domačim podjetjem prinesla bogato žetev. "Naše blago je ostalo na seznamu izjem ameriških carin, zato plačujemo enake carine kot pred uvedbo ukrepov ZDA," je povedal prvi mož Cinkarne Celje, Aleš Skok. "Izvažamo enake količine kot doslej," je dejal glede vpliva carinske vojne na posel. Skok sicer meni, da lahko evropski in slovenski izvozniki v panogi, kjer deluje Cinkarna Celje, pričakujejo "dvig konkurenčnosti blaga na ameriškem trgu na račun povišanih carin na kitajski izvoz".

Slovenski podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič je v zapisu na omrežju Linkedin pojasnil ozadje svojega nedavnega obiska na Kitajskem. V azijski velikanki namerava Slovenija prihodnje leto izdati tako imenovane panda obveznice, denominirane v juanih. Celotna vrednost izdaje bo znašala do pet milijard juanov ali 605 milijard evrov.

Med obiskom so Kitajci izrazili "polno zanimanja" za Slovenijo, je zapisal. Še zlasti so navdušeni nad uspehi našega košarkarskega asa Luko Dončićem, zaradi česar so ministru predlagali: 

Proti koncu tedna smo se pogovarjali z Jakobom Šmidom, ki je po smrti direktorja in edinega družbenika podjetja eHrana Matica Šubica, prevzel vajeti podjetja za dostavo hrane.

Prehod je bil težak, izzivov ni manjkalo, a podjetje je iz krize le izšlo prerojeno. "Sploh si ne predstavljam, kako bi potekal ta prehod, če ne bi bili vsi seznanjeni z vsem, imeli vse dostope, se odkrito pogovarjali o stvareh. Predvsem zaradi tega je ta prehod potekal veliko bolj gladko. Je bilo pa vsem težko, saj smo ostali brez glavnega veznega člena," je o tem povedal Šmid. "Zdaj smo vzpostavili moment, gremo naprej, vizija ostaja ista," je povedal o načrtih.

Za konec ne moremo mimo velikega šova leta, ki ga je z zgodovinskim srečanjem z zadrtim nasprotnikom Xi Jinpingom v Južni Koreji uprizoril Trump. Napovedovalo se je marsikaj, na koncu pa so obveljale konservativne napovedi. Obsežnega sporazuma, kot kaže še ne bo, saj lahko izplen 90-minutnega srečanja v Busanu opišemo le kot začasno premirje v trgovinski vojni.

"ZDA očitno potrebujejo Kitajsko na več frontah – pri redkih zemljah, soji, nadzoru fentanila in TikToku," je o razmerju za Bloomberg Adria povedal Nan Hao, raziskovalec z Inštituta Charhar. "Kitajski nadzor nad izvozom redkih zemelj neposredno ogroža ameriški tehnološki in obrambni sektor ter se dotika jedra varnosti ameriške dobavne verige," je povzel geopolitični vidik srečanja.