Minister Boštjančič: 'Kitajci so predlagali, da slovensko obveznico preimenujemo v 'Luka obveznico''

Minister za finance Klemen Boštjančič, ki se je prejšnji teden mudil na Kitajskem, je danes na omrežju LinkedInu obrazložil slovensko izdajo obveznic na kitajskem trgu. Spomnimo, Slovenija prihodnje leto načrtuje na Kitajskem izdati tako imenovane panda obveznice, denominirane v juanih.

Celotna vrednost izdaje bo znašala do pet milijard juanov ali 605 milijard evrov, izdaja pa sledi strategiji razpršitve slovenskega gospodarstva v luči nestabilnosti globalnega gospodarstva in trgovine, je poročal Forbes Slovenija.

Boštjančič je pretekli teden na Kitajskem opravil več ločenih pogovorov, med drugim s kitajskim finančnim ministrom Lan Foanom, z guvernerjem centralne banke Pan Gongshengom in vodstvi velikih kitajskih bank. Njegov obisk je sovpadal s sprejemanjem nove kitajske petletke.

Boštjančič je povedal, da so Kitajci izrazili "polno zanimanja" za Slovenijo. Izpostavil je obojestransko zanimanje za sodelovanje in dodal: "Na enem od sestankov so mi v šali predlagali, da slovensko obveznico preimenujemo v "Luka obveznico«, saj menijo, da je Luka Dončić najbolj prepoznaven simbol Slovenije."

O panda obveznicah je finančni minister zapisal, da bodo "prinesle diverzifikacijo baze vlagateljev, za državo pa krepitev finančne suverenosti v času, ko svet postaja vse bolj nepredvidljiv." Hkrati se je odzval na kritike in zapisal, da z izdajo "ne ogrožamo suverenosti države", po njegovem "ravno nasprotno". "Skrbimo za to, da v času nenehnih globalnih pretresov ostajamo na zemljevidu vseh. Velika glavnina zadolževanja ostaja vezana na evropski trg," je dodal.

Minister se je srečal tudi z z vodstvi podjetij Hisense Europe (Gorenje), Outfit7 in skupine HIIG, ki obvladuje 116 podjetij raznovrstnega spektra. "Obiskal sem tudi proizvodnji trenutno najmodernejše tovarne avtomobilov na svetu Xiaomi in podjetja Ningbo Unior," je zapisal na LinkedInu.

Klemen Botšjančič/LinkedIn

 

Izdajatelje na kitajski trg vabijo predvsem nižji stroški financiranja

Obveznice 'panda' se nanašajo na obveznice, denominirane v juanih, ki jih izdajo tuja podjetja ali države na kitajskem trgu. Nove izdajatelje vabijo predvsem nižji stroški financiranja. Prodaja panda obveznic je letos poskočila na rekordnih 17 milijard dolarjev, poroča Bloomberg.

Kitajski trg je za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev še posebej priljubljen zaradi nižjih obrestnih mer Ljudske banke Kitajske (PBOC) v primerjavi s svetovnimi konkurenti. Kitajska centralna banka si namreč prizadeva spodbuditi gospodarsko rast, medtem ko so druge centralne banke po svetu obrestne mere dvigovale v boju proti inflaciji.

Letos do avgusta je bila prodaja panda obveznic kar za 30 odstotkov višja glede na rekordno leto 2023, ko je dosegla 11,8 milijarde dolarjev. Največ k rasti prispevajo tuja podjetja, kot so Bayer, BASF in Shangri-La Asia, pri čemer je 10 tujih podjetij predstavljalo približno 30 odstotkov prodaje panda obveznic letos, podatke povzemajo pri Bloombergu. 

Povprečen strošek izposojanja za panda obveznice – ki jih običajno prodajajo offshore enote kitajskih podjetij – je letos upadel na 2,44 odstotka, kar je najnižja raven od začetka prodaje leta 2005. Ta teden so donosi dolgov podjetij po znižanju obrestnih mer PBOC padli na rekordno nizko raven. 

"Pri izdajah v tujih valutah je ključno varovanje valutnih oziroma tečajnih tveganj. Ta tveganja država v celoti nevtralizira z izvedbo valutne zamenjave v celotni vrednosti izdaje," je nedavno nazaj za Bloomberg Adria povedal Rok Makovec iz OTP banke.

Več o izdaji panda obveznic lahko preberete tukaj.