Od pekla, ki ga je Ljubljanska borza dosegla v letu 2023, je letos potrkala na vrata raja - obseg prometa je namreč že presegel lanskega, pa je minilo komaj devet mesecev leta. Smeje se lahko tudi predsedniku uprave Ljubljanske borze Marku Bombaču, ki je mandat nastopil pred dobrim letom dni, a hkrati poudarja, da so cilji bistveno višji. Čeprav se v javnosti govori predvsem o prvi kotaciji delnic, pa sogovornik potencial vidi tudi v standardni kotaciji.
"Dober primer je Salus, ki je cepil delnice in dobil vzdrževalca likvidnosti. To je prineslo nove dimenzije prometa in rast tečaja, s čimer so postali kandidati za uvrstitev v indeks SBITOP," je dejal Bombač. Z njim smo govorili o strukturi vlagateljev na domači borzi, poslovanju in kaj bo novega v prihodnjem letu.
Preberi še
Kdo letos poganja rast domače borze? Pravne, ne fizične osebe
Krka izrazito slovenska družba, kdo še razkriva svoje delničarje?
23.10.2025
Hrvaška ima kapital, Slovenija potencial: kako okrepiti investicijsko moč?
Zaradi manjše likvidnosti so domači institucionalni vlagatelji pogosto prisiljeni iskati naložbe v tujini.
17.10.2025
Kdo bo kupil Vzajemno? Razpršeno lastništvo odpira vrata za prevzem
Igor Štemberger, Ilirika: "Če bo na začetku prevelik pritisk prodaje, se bodo kupci hitro pojavili, tudi če prevzemnika ne bo."
15.10.2025
Več ETF kot delnic: Eksplozija prometa tudi na Ljubljanski borzi
Skoraj 70 ETF je vezanih na bitcoin, približno tretjina pa jih je bila ustanovljena v tem letu.
08.10.2025
Ljubljanska borza doživlja preporod, bi lahko rekli ob pogledu na rast vrednosti osrednjega indeksa in obsega prometa. Kaj je ključna sprememba, da je prišlo do tega poskoka?
Če gremo najprej v leto 2023 – to po več kriterijih predstavlja dno za Ljubljansko borzo, tako po količinskem kot po vrednostnem prometu. Nato je sledil hiter obrat na bolje v letu 2024, letos pa je bil obseg prometa v prvih treh kvartalih že višji kot v celotnem lanskem letu in več kot dvakrat večji kot v letu 2023. Trend je pozitiven, smo pa še daleč od ravni, ki si jih želimo, zato moramo nadaljevati v tej smeri.
Prvi ključni razlog je, da so bila izhodiščna vrednotenja družb po finančni krizi absurdno nizka, drugi pa rast dobičkov slovenskih borznih družb. Te so v zadnjih petih do desetih letih dobro poslovale, kar se prej ali slej odrazi v delniških tečajih. Morda so tečaji na začetku nekoliko zaostajali, v zadnjem obdobju pa morda celo prehitevajo. To bo tudi ključen razlog pri donosnosti v prihodnje. Pomembna pa je tudi podpora odločevalcev pri razvoju slovenskega kapitalskega trga: dve ljudski obveznici, prihajajo individualni naložbeni računi, Vzajemna je prav tako pozitivna zgodba.
Kako ocenjujete strukturo vlagateljev danes? Podatki kažejo, da so k letošnji rasti prometa največ prispevale slovenske pravne osebe.
Taka struktura je nekaj običajnega – tuji vlagatelji v celotnem prometu predstavljajo nekaj več kot 50 odstotkov, domači mali vlagatelji pa zajemajo med 25- in 30-odstotni delež. Preostanek so domače pravne osebe.
Nam so pomembni vsi vlagatelji in trudimo se za vse. Tudi za male vlagatelje organiziramo različne dogodke, kjer pa ni fokus samo na domači borzi, temveč tudi širše, ker nam je pomembno finančno opismenjevanje. Seveda pa je na vsakem trgu prisotno domačijsko vlaganje. Ne nazadnje eden najboljših vlagateljev vseh časov, Peter Lynch, pravi: "Kupuj tisto, kar poznaš in dobro razumeš – a ne pozabi na razpršitev."
Če pogledamo še tuje vlagatelje: letos smo naredili preskok na tem področju, saj se udeležujemo tujih investicijskih konferenc, kjer želimo tujim institucionalnim vlagateljem približati priložnosti na našem trgu. Delujemo po načelu: če oni ne pridejo k nam, gremo mi k njim – in morda potem pridejo k nam.
Okrepili smo tudi sodelovanje z domačimi institucionalnimi vlagatelji, predvsem s pokojninskimi družbami. Za nas je pomemben drugi pokojninski steber, ker se bo ta trg brez močnih lokalnih vlagateljev razvijal počasneje, kot bi se sicer. Če želiš močan drugi steber, potrebuješ samodejno ali obvezno vključitev v pokojninsko varčevanje, pri čemer pa je bila pri zadnji pokojninski reformi to zamujena priložnost.
Na Hrvaškem je drugi steber obvezen, hrvaški pokojninski skladi pa postajajo eni večjih vlagateljev v Ljubljani. Kako gledate na to?
Če bi bili skladi naših pokojninskih družb večji, bi bilo tudi več naložb na domačem trgu. Te družbe že danes nadpovprečno veliko vlagajo doma in so nagnjene k domačijskemu vlaganju. Imamo manjše, specifične zgodbe, ki za tujce niso zanimive, za lokalne investitorje pa so.
"Veseli smo vseh vlagateljev, tudi hrvaških, saj so bili med letoma 2013 in 2015 prav oni tisti, ki so podpirali tečaje in skrbeli, da strošek kapitala ni bil še višji."
Delež sredstev slovenskih pokojninskih skladov v odstotku BDP znaša med pet in šest odstotkov, na Hrvaškem približno 30, v Evropi še več, v ZDA in Veliki Britaniji pa celo presega 100 odstotkov BDP. Ta razlika se bo z novo pokojninsko reformo še poglabljala.
Sodelovali smo tudi pri pripravi zakona, ki je vključeval člen o samodejni vključitvi v drugi steber pokojninskega sistema, in podali predloge, saj so pokojninski skladi za nas pomemben vlagatelj. Na koncu vlada tega sicer ni podprla.
Vlada je napovedala uvedbo individualnih naložbenih računov (INR). Kakšna bo vloga borze pri tem?
Imamo velika pričakovanja – po našem mnenju INR-ji pomenijo novo dimenzijo pri obsegu prometa. Trenutno vlagatelj na kapitalski dobiček plačuje 25-odstotni davek, ki z dolgoročnim držanjem upada, kar pa zavira likvidnost. Z INR-ji bo vlagatelj lahko kupoval in prodajal, pri čemer znotraj računa ne bo davčnih posledic. To je pozitivno za vlagatelje, izdajatelje, posrednike, borzo in državo, saj večja likvidnost pomeni nižje stroške, manjše tveganje in cenejši kapital, kar spodbuja gospodarsko rast.
Mislite, da so generacije, ki so se opekle z zgodbo NKBM in balkanskimi delnicami, to že pozabile?
Zagotovo je ta spomin pri nekaterih še živ, vendar bledi – na žalost prepočasi. Osredotočenje na preteklost je slabše kot gledanje v prihodnost. Marsikateri Slovenec je danes navajen volatilnosti, ker vlaga v kriptovalute. Če jih ima v lasti, je borza v tej primerjavi tako rekoč varna naložba.
Kako gledate na fintech podjetja in trgovalne platforme, ki ponujajo tudi slovenske delnice, kot sta Trade Republic in Interactive Brokers (IB)?
Tu bi razlikoval med obema – Trade Republic je neobroker, kjer sicer ni stroškov trgovanja, vendar slovenskih delnic ne kupiš na Ljubljanski borzi, kjer sta likvidnost in cena najboljši. To pomeni slabšo ceno za vlagatelja, pomembnejše pa je, da se v času panike razlika med nakupno in prodajno ceno še poveča. Takrat, ko bi najbolj potreboval dobro ceno, je ta najslabša. Neobrokerji, kot je Trade Republic, kradejo likvidnost z osnovnih trgov, kar pomeni slabše pogoje za vse, saj nižja likvidnost vodi v višje stroške, večje tveganje in dražji kapital.
Pri Interactive Brokers (IB) sicer plačaš stroške trgovanja, vendar je naročilo usmerjeno na borzo z najboljšimi pogoji – za slovenske delnice je to Ljubljanska borza. Z uvrstitvijo IB opažamo pozitivne učinke in delež prometa IB iz meseca v mesec narašča.
Prihod IB prinaša tudi nove funkcionalnosti – vlagatelji lahko kupujejo delnice na vzvod, torej delnice zastaviš, si izposodiš sredstva in ta denar znova investiraš ali si ga izplačaš na račun za hiter nakup. To je običajna praksa, ki je na razvitih trgih prisotna že desetletja, če ne stoletja. Tudi v Sloveniji je bilo možno trgovati z vzvodom še tik pred finančno krizo. Od takrat pa zaradi slabih izkušenj po mojih informacijah slovenski ponudniki tega ne ponujajo, kar je škoda, ker to počne ves svet. Treba pa je imeti dober sistem, ker je bil verjetno velik del razloga za preplah takrat v nepismenosti.
Strategija razvoja kapitalskega trga do leta 2030 meri na to, da Ljubljanska borza postane trg v razvoju. Kako daleč smo?
To je pozitivno – gre za priznanje preteklega dela, torej da Slovenija ni Burkina Faso. Po kvalitativnih kriterijih je že danes trg v razvoju, po kvantitativnih pa še zaostajamo. Žal pa ta sprememba ne pomeni bistvenih razlik, gre bolj za trženjsko orodje ponudnikov indeksov, ki želijo s ponudbo novih indeksov zaslužiti.
Ali vidite potencial v povezovanju z drugimi regionalnimi borzami?
Osem borz, tudi naša, je podpisalo memorandum o sodelovanju, čemur je avgusta sledil podpis finančnih ministrov, decembra pa ga bodo podpisali še regulatorji. Gre za borze iz Bratislave, Budimpešte, Bukarešte, Sofije, Ljubljane, Varšave in Zagreba. V medijih je bilo preveč bombastičnih izjav – gre za sodelovanje, ne integracijo. Govorimo o osmih različnih regulatorjih, sistemih in interesih.
Kar zadeva kapitalsko unijo na ravni Evrope – najprej bi morali urediti davčno in insolvenčno zakonodajo. Ljubljanska borza je že prisotna na IB, kar povečuje dostopnost vlagateljev. Naš cilj je, da smo prisotni na čim več platformah.
Je v pripravi še kakšno novo partnerstvo ali ponudnik, ki bi ponujal domače delnice?
Pobuda je na naši strani. Trenutno se ne pogovarjamo s konkretno globalno trgovalno platformo, smo pa aktivni. Prav tako smo v stiku s potencialnimi borznimi posredniki, ki bi bili prisotni pri nas in v sosednjih državah.
Na borzo prihaja Vzajemna. Kaj si obetate?
Leta 2023 so bila vrednotenja nizka, zato za podjetnike ni bilo racionalno iskati financiranja na borzi – boljšo ceno so dobili drugje. Trenutno je bistveno bolje, celo najbolje v zadnjih petih do desetih letih. Konkurenca med borznimi posredniki se povečuje, zato smo optimistični, a IPO ne pride sam po sebi. Treba je sodelovati z deležniki in graditi ekosistem, ki pomaga podjetjem pri sami izvedbi.
Mogoče je priložnost tudi v prenosu premoženja, saj bo v prihodnjem desetletju lastnike zamenjalo več kot tisoč podjetij?
Seveda. Tudi o tem razmišljamo in sodelujemo na dogodkih, kjer podjetnikom predstavljamo borzo. Pogosto ugotovimo, da tudi mladi podjetniki na Ljubljansko borzo sploh ne pomislijo. Treba je najprej vzpostaviti odnos, eden od korakov pa je tudi sodelovanje z agencijo SPIRIT.
Ves čas govoriva o prvi kotaciji, kaj pa standardna kotacija, kaj se dogaja s podjetji, ki so uvrščena tja in kakšni so načrti?
Tudi ta ima potencial. Dober primer je Salus, ki je cepil delnice in dobil vzdrževalca likvidnosti. To je prineslo nove dimenzije prometa in rast tečaja, s čimer so postali kandidati za uvrstitev v indeks SBITOP. Podjetja morajo graditi odnos z vlagatelji in pridobiti zaupanje. Tudi mi moramo več delati na promociji standardne kotacije. Pomagala bi tudi kakšna nova uvrstitev na borzo.
Kaj pa instrumenti s fiksnim donosom – tudi tu je opazna rast obsega prometa, podobno velja za ETF-sklade. Čemu jo pripisujete?
Oba segmenta sta pomembna za strategijo do leta 2028. ETF-ji imajo dvojni pozitivni učinek, ker ustvarjajo likvidnost in vlagajo na primarnem trgu. Nedavno smo dobili nov ETF, ki vlaga v romunske obveznice.
Trend je pozitiven, čeprav še nismo tam, kjer bi želeli biti. Druga ljudska obveznica je bila po prometu četrta v drugem četrtletju. Namen izdaje je bil tudi finančno opismenjevanje – odprlo se je okoli deset tisoč trgovalnih računov. Po naših informacijah so številni vlagatelji nato kupili še druge instrumente, kar pomeni, da je bil cilj dosežen.
Kako se bodo ti pozitivni trendi prenesli v poslovanje borze?
Ni skrivnost: Če se povečuje promet, je to dobro tudi za borzo. Ker je promet letos pozitiven, so tudi učinki na poslovanje pozitivni. Delamo pa tudi na drugih področjih, kajti boljše bo poslovanje, več bomo lahko investirali v sam razvoj, tudi v razvoj kapitalskega trga.
Zastavili smo strategijo: do leta 2028 želimo rasti dvakrat hitreje kot v preteklih petih letih. Naši prihodki so posreden pokazatelj razvitosti trga – višji prihodki pomenijo večjo zrelost trga. Situacija se je v enem letu tako izboljšala, da bo treba takrat optimistično zastavljene cilje strategije zdaj celo dvigniti.
Kaj pa je največje tveganje, ki ga vidite?
Največje tveganje je na področju regulacije in prodaje podatkov, ki so naš osnovni produkt, pri čemer je ta prodaja precej regulirana. Tu bi pomagala deregulacija.