Oktobrsko inflacijo v Sloveniji poganjale podražitve hrane

Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na medletni ravni pospešila na 3,1 odstotka, kažejo pravkar objavljeni podatki Statističnega urada (Surs). Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene. Prvič po maju 2023 je bila letna rast višja pri cenah blaga kot pri cenah storitev, so sporočili s Sursa. Blago se je v povprečju podražilo za 3,3 odstotka, storitve pa za 2,7 odstotka, kar pomeni, da se je blago prvič po maju 2023 podražilo bolj od storitev.

Najbolj so k rasti inflacije prispevale podražitve hrane in pijače. Na medletni ravni so se podražile za 6,8 odstotka. K inflaciji so prispevale 1,3 odstotne točke. Z 0,5 odstotne točke sledijo podražitve skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki os se medletno podražile za 4,2 odstotka.

Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo ter restavracijah in hotelih. Cene v zdravstvu so poskočile za 5,5 odstotka, v restavracijah in hotelih pa za 4,7 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se na medletni ravni podražile za 3,7 odstotka, k inflaciji pa so prispevale 0,2 odstotno točke.

Tudi rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 3,1-odstotna. Pred enim letom inflacije ni bilo. Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Slovenska inflacija je bila septembra višja od povprečja v Evropski uniji (EU) ali evrskega območja pri 2,6 odstotka oziroma pri 2,7 odstotka merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin. V evrskem območju je bila 2,2-odstotna, v EU pa 2,6-odstotna. Najvišjo inflacijo so izmerili v Romuniji, kjer je bila 8,6-odstotna, najnižjo pa na Cipru, kjer so cene ostale nespremenjene.