Koliko Trumpove carine stanejo Slovenijo

Ameriški predsednik Donald Trump je na svoji azijski turneji, prvi v regiji v drugem mandatu, sklenil kopico trgovinskih sporazumov. Na vrhu držav Aseana so ZDA v strateško pomembni regiji jugovzhodne Azije tako okrepile vezi z gostiteljico Malezijo in članicami Kambodžo, Tajsko ter Vietnamom. Skupni imenovalec dogovorov so v grobem redki minerali ter onemogočanje posredniškega izvoza kitajskega blaga prek azijskih držav, s čimer ZDA pred srečanjem Xi-Trump krepijo svoja izhodišča in geopolitično onemogočajo Kitajsko.

To kaže, da prihodnost pripada Aziji in Bližnjemu vzhodu – regiji, kjer je Trumpu v hitrem zaporedju uspelo končati konflikte, ki so ogrožali trgovino.

Medtem se v Evropi ukrajinska vojna približuje svoji četrti obletnici, sporazum Trump-Leyen pa je degradiral EU ter jo potisnil v vazalni odnos z ZDA. "EU ni geopolitični akter in ne more povsem neodvisno udejanjati lastnih gospodarskih ali političnih interesov," je julija sporazum lucidno opisal geopolitični analitik Klemen Grošelj.

Od ameriškega dneva osvoboditve mineva okoli pol leta, od sporazuma Trump-Leyen pa slabe tri mesece, zato smo pogledali, kakšne posledice na domačem in EU gospodarstvu pušča ameriška trgovinska vojna proti Kitajski.  

Težave kovinske, farmacevtske in avtoindustrije

Čeprav se je dejavnik negotovosti v mesecih po aprilu zmanjšal, saj je postalo jasno, da Trump s carinami zapreti zato, da na koncu popusti in sklene kupčijo (t. i. escalate to deescalate), je splošna carinska stopnja za EU vseeno zrasla čez svetovno povprečje. Ta je na uvoz iz EU po izračunih analitikov zavarovalnice Coface 17-odstotna, medtem ko za preostale dele sveta znaša deset odstotkov, kar kaže na njeno geoekonomsko podrejenost. Trump namreč ne verjame v kompromisne dogovore, ampak igro ničelne vsote.

Najbolj na udaru so bili sektorji, povezani z avtomobilsko in kovinsko industrijo, strojegradnjo, izdelavo elektromotorjev ter obdelavo lesa, pojasnjuje glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. "Izvoz delov za motorna vozila iz Slovenije v ZDA se je v prvih osmih mesecih zmanjšal za 37 odstotkov, kar je 3,6 odstotka izvoza," pravi.

Še večji, 44- ter 57-odstotni padec je prizadel izvoz strojev za obdelavo lesa in jekla širine nad 600 milimetrov, čeprav zmanjšanje v okviru celotnega panožnega izvoza ni bilo tako obsežno kot pri avtoindustriji. Sledila sta 29-odstotni padec izvoza delov za stroje ter izvoz elektromotorjev in električnih generatorjev, ki se je zmanjšal za 11 odstotkov.

Avgusta je bila vrednost izvoza Slovenije v ZDA tako medletno nižja za 30 odstotkov, navajajo analitiki Umarja, pri čemer je večino znižanja prispeval "nižji izvoz skupine izdelkov kovin in kovinskih izdelkov, kjer so bile 50-odstotne carine uvedene že junija". Ivanc zato tu, v nasprotju z avtoindustrijo, tudi v prihodnje ne pričakuje "velikega preobrata".

Uvedba ameriških carin na blago iz EU je letos vplivala na zmanjšanje slovenske zunanjetrgovinske menjave. Po zunanjetrgovinskih podatkih se je v prvih osmih mesecih letos izvoz Slovenije v ZDA v primerjavi z enakim obdobjem lani vrednostno zmanjšal za 6,1 odstotka oziroma za 36 milijonov evrov, so nam pojasnili analitiki Umarja.  

Pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da so težave pri izvozu v ZDA zaznali pri okoli 30 domačih podjetjih. "Poleg izzivov, povezanih z višjimi carinskimi dajatvami in konkurenčnostjo, imajo težave predvsem z administrativnimi postopki ob uvozu izdelkov v ZDA," navajajo.  

Na udaru vsa EU

Zmanjšala se je tudi trgovina EU z ZDA. Tudi tu sta najbolj na udaru avtomobilska industrija in farmacija. "Izvoz je bil julija medletno nižji za 10 odstotkov, kar je bila posledica nižjega izvoza vozil in zdravil," pravi Ivanc. Še večji je bil padec trgovine avgusta, ko je se izvoz medletno zmanjšal v povprečju za 22 odstotkov. Glavni ekonomist GZS ob tem dodaja pomembno zaznambo - nekaj mesecev pred tem je prav izvoz teh izdelkov v ZDA pomembno narasel.

 

 

Prav zadnje je najbolj zaskrbljujoče, saj gre za sektorja, ki sta bila pred 'dnevom osvoboditve' vlečna konja evropskega in slovenskega gospodarstva. Pri Cofacu so sektorja v svojih napovedih za prihodnje leto izpostavili kot najbolj dovzetna za negativne posledice carin in geopolitičnih tveganj (npr. ruske zaplembe zahodnega premoženja), a hkrati tudi kot najbolj obetavna.

Slednje sicer pod pogojem, da pride do povečanja povpraševanja na notranjih trgih EU po e-avtomobilih. To bi lahko okrepilo uvajanje davčnih olajšav in subvencij za njihove nakupe na največjem nemškem trgu. Ivanc dodatno meni, da bodo "učinki sporazuma prispevali k ponovni rasti izvoza avtomobilskih delov v drugi polovici leta 2025".

 

 

Slovenija izpostavljena prek partneric  

Kot pravijo pri Slovenskem avtomobilskem grozdu ACS, se njihovi člani v negotovih razmerah naslanjajo na strategijo diverzifikacije – produktne in tržne. "Gre za intenzivno iskanje novih trgov, saj je nemški trg labilen, zato člani iščejo nove," je na srečanju z novinarji dejala direktorica Tanja Mohorič. Primer avtoindustrije kaže, kako je glavni izziv ameriških carin posredna izpostavljenost domačih izvoznikov prek trgovinskih partneric v EU. V Nemčijo domača podjetja izvozijo okoli 12 odstotkov proizvodnje, v primeru avtoindustrije pa je delež celo 40-odstoten.

"V ZDA se ne izvaža veliko, zato posledice ne bodo večje, se bo pa za Slovenijo morebiten upad pokazal prek posrednega uvoza v evropske partnerice, ki so bolj vezane na ZDA, kot sta Nemčija in Švica," ocenjujejo pri Cofacu. Podobno menijo pri Umarju.

Ivanc pravi, da ameriške carine na slovensko gospodarsko doslej "niso imele pomembnega makroekonomskega učinka". Dodana vrednost izvoza v ZDA za celotno slovensko gospodarstvo je le okoli šest odstotkov, za avtoindustrijo pa celo manj kot štiri. "Slovenski izvozniki so na račun višjih carin izgubili do 40 milijonov evrov dodane vrednosti," dodaja Ivanc, pri čemer poudarja vpliv šibkejšega dolarja na draženje evropskega izvoza.

 

 

Dolgotrajna diverzifikacija

V državah EU se je izvoz v ZDA v prvih osmih mesecih opazneje medletno zmanjšal v Avstriji (za 25 odstotkov), na Hrvaškem (za 21 odstotkov) in v Nemčiji (za 7 odstotkov), pojasnjujejo pri Umarju. Nemški izvoz v ZDA je avgusta upadel na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Pošiljke so se v primerjavi z letom prej zmanjšale za 20 odstotkov, kar je bil že peti zaporedni mesec upada, kažejo podatki Eurostata.

Pozitivna informacija je, da se je v tem obdobju sicer v povprečju EU povečal za 9 odstotkov, pravijo pri Umarju; vendar s pripombo, da je to posledica "specifičnosti izvoza Irske, ki je narasel za kar 86,5-odstotka", ter v manjši meri rasti izvoza Nizozemske in Italije.

Predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar o tržni diverzifikaciji meni, da gre za tek na dolge proge. Preusmeritev izvoza z ameriškega na druge trge ne bo mogoča čez noč, pravi. "Na kratki rok je bolj verjetno, da bodo evropska podjetja poskušala zmanjšanje izvoza v ZDA delno nadomestiti s preusmeritvijo na notranji trg EU, v druge evropske države, kot sta Švica in Združeno kraljestvo, ter v tradicionalne neevropske partnerice, s katerimi ima sklenjene prostotrgovinske sporazume – denimo z Japonsko in Kanado," ocenjuje strokovnjakinja.

Umar dodaja, da so "nekatere države, zlasti kjer je visok delež izvoza farmacije, (so) tako v mesecih pred uvedbo carin močno povečale izvoze določenih proizvodov". Gre za predhodno kopičenje zalog blaga po ugodnejših cenah oziroma front loading, kar pa je kratkoročna strategija, ki se bo po napovedih končala z začetkom leta 2026, ko bodo pošle zaloge.

Kaj pravijo izvozniki?

"Naše blago je ostalo na seznamu izjem ameriških carin, zato plačujemo enake carine kot pred uvedbo ukrepov ZDA," je povedal prvi mož Cinkarne Celje, Aleš Skok. "Izvažamo enake količine kot doslej," je dejal glede vpliva carinske vojne na posel. Skok sicer meni, da lahko evropski in slovenski izvozniki v panogi, kjer deluje Cinkarna Celje, pričakujejo "dvig konkurenčnosti blaga na ameriškem trgu na račun povišanih carin na kitajski izvoz".

Iz Taluma so nam sporočili, da večjih motenj oziroma vpliva na poslovanje ne zaznavajo, saj ZDA zanje ne predstavlja večjega trga.

Iz Novartisa so nam pred časom pojasnili, da še ocenjujejo potencialni vpliv trgovinskega sporazuma, "tako za bolnike kot za delovanje podjetja". V času, ko se bolniki soočajo z vedno večjimi izzivi glede dostopnosti zdravil, je uvedba tovrstnih carin dodatna ovira, ki bi lahko še dodatno omejila dostop do življenjsko pomembnih zdravljenj, so dodali.