Srečanje Trump-Xi: Zgolj premirje v carinskem viharju

Danes zgodaj zjutraj po našem času sta se v južnokorejskem letalskem oporišču Gimhae v Busanu sestala Donald Trump in Xi Jinping. "Mislim, da je bila to izjemna skupina odločitev," je o zgodovinskem srečanju voditeljev na predsedniškem letalu Air Force One dejal Trump, ki je srečanje v svojem slogu ocenil z "12 na lestvici do 10".

Izplen 90-minutnega srečanja je bilo znižanje ameriških carin na kitajsko blago za 10 odstotkov, poleg tega pa je kitajska stran dosegla tudi sočasno znižanje carine na fentanil z 20 na 10 odstotkov. Ameriška stran se je tako odrekla napovedi o 100-odstotnem dvigu carin, ki po novem znašajo le 47 odstotkov. V zameno je Peking napovedal sprostitev izvoza redkih zemelj za obdobje enega leta.   

Trump je dejal, da načrtuje potovanje na Kitajsko aprila, Xi pa bo ZDA obiskal pozneje prihodnje leto.

Čeprav se je pred srečanjem ugibalo o tem, da bo v zadnjem trenutku na predhodno dogovorjeni seznam tem uvrščen tudi izvoz naprednih čipov Nvidie, se to po poročanju Bloomberga ni zgodilo. Trump je glede tega dejal, da bodo čipi tema pogovorov na realciji Nvidia - Peking. Prav tako voditelja nista govorila o Tajvanu oziroma spremembi statusa spornega otočja. 

Voditelja po srečanju tudi nista sprejela skupne izjave. Trump je sicer napovedal, da bo omenjeni sporazum podpisan v kratkem. 

Veliki Trumpov šov

Vzpenjajoča azijska sila za Trumpa igra priročno vlogo bavbava. A razlogi so prej posledica zavisti in strahu, pa tudi geostrateškega pragmatizma vis-a-vis Rusije, kot pa antagonizma oziroma pozicije (pre)moči.

S seznamom Trumpovih očitkov se lahko kosa le osebna zamera do Xija, ki se ni odzval povabilu na januarsko inavguracijo. Medtem ko je Trump z vabilom kršil inavguracijski protokol, ga Xi z zavrnitvijo ni. Je pa prekršil Trumpova pravila in si nakopal njegov srd.

Z domnevnim ponižanjem mu je pač dal vedeti, koliko ceni ameriškega kolega, je takrat dejal Tomaž Deželan predavatelj in raziskovalec v Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede. Če kaj, potem je Trump doslej pokazal, kako pomemben, nemara ključen, politični vodnik je njegov (obtolčeni) ego. Najbolj nazoren odraz tega je prav neprestano demoniziranje Kitajske.

Toda Trump je vsej razboriti retoriki navkljub, ki služi vzbujanju čustev pri bazi Maga, češ da so ZDA zgube globalne tekme prav zaradi kitajskega vzpona, ki ga niso znali in zmogli omejiti demokratski predsedniki, najprej poslovnež in šele nato politik.

Trump pred dvostranskim srečanjem kljub strupeni retoriki nikoli ni prekinil stikov s Pekingom. Potem ko ga je Xi pustil čakati na prvem zmenku, sta se voditelja slišala vsaj trikrat, delegacije pa so se doslej sestale petkrat. Nazadnje minuli vikend, ko naj bi z okvirom dogovora dosegli preboj, ki sta ga voditelja le še simbolično potrdila.

Pravzaprav je Trump pretkani poslovnež, ki z razborito retoriko viša vložke do absurda, samo zato, da na koncu gordijski vozel, ki ga je ustvaril sam, preseka z nemogočo kupčijo. Temu nekateri (zmotno) pravijo TACO, vendar je treba "antikitajski sentiment razumeti v kontekstu nezadovoljstva in njegovih rejtingov znotraj baze Maga ter razpoloženja Wall Streeta," pove Deželan.

 

Asimetrična pričakovanja

Naveza Trump – Wall Street ni enosmerna ulica. "Ostra retorika je pred štirinajstimi dnevi povzročila 2,7-odstotni dnevni padec indeksa S&P 500, isti dan je trg kriptovalut doživel največji likvidacijski dogodek v zgodovini, ki ga je sprožilo ravno Trumpovo spletno komuniciranje o carinskih pogajanjih s Kitajsko," meni upravljavec premoženja pri borznoposredniški hiši Ilirika Domen Kregar.

Borze so vse od napovedi srečanja pričakovale, da bo prišlo do sporazuma 'nekaj mineralov za nekaj čipov'. A geoekonomski analitik Terry Haines je bil skeptičen. "Trgovina s sojo se bo sprostila, lepe besede bo slišati na račun fentanila, medtem ko bo do sprostitve trgovine najbrž prišlo na dolgi rok, v razponu enega leta," pravi ustanovitelj agencije Pangaea Policy, ki meni, da bo izid nedoločen oziroma "status quo v najboljšem primeru". Kot kaže, se je napovedani scenarij uresničil. 

Trumpove besede pred dnevi, ko je dejal, da bo Xija prihodnje leto obiskal v Pekingu ali pa se bosta sestala v ZDA, dajejo vtis, da bo dogovor postopen in v fazah.  

"Delniški trgi so v zadnjih dneh močno porasli, vsi trije glavni indeksi S&P 500, Nasdaq in Dow Jones trgujejo na najvišjih zgodovinskih ravneh," sentiment trga pred sporazumom opisuje Kregar. To je po njegovem zgovoren pokazatelj tega, da "trg pričakuje spravljiv ton in pozitiven izid srečanja". Vendar je tehtnica vseskozi nagnjenja na kitajsko stran, kajti "gospodarsko rast ZDA v zadnjih letih v veliki meri poganja umetna inteligenca in pripadajoča infrastruktura, katere temelj so čipi".

"ZDA očitno potrebujejo Kitajsko na več frontah – pri redkih zemljah, soji, nadzoru fentanila in TikToku," o boljšem pogajalskem izhodišču Kitajske meni Nan Hao, raziskovalec z Inštituta Charhar. "Kitajski nadzor nad izvozom redkih zemelj neposredno ogroža ameriški tehnološki in obrambni sektor ter se dotika jedra varnosti ameriške dobavne verige," ocenjuje geopolitični vidik srečanja.

Čeprav Trumpov mandat z idejami o prisvajanju ozemelj (Grenlandija, Kanada, Panama ipd.), končanju svetovnih konfliktov (Ukrajina in Gaza) in ne nazadnje carinsko vojno deluje kot oživitev dobe imperijev, ima vsaka njegova kalkulacija notranjepolitični predznak. "Trgovinska vojna ZDA s Kitajsko je izključno orodje pomirjanja Trumpove volilne baze z močno negativnimi srednjeročnimi ekonomskimi posledicami in zelo vprašljivimi dolgoročnimi posledicami," pravi Črt Kostevc predavatelj s katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti.

"Predvidevam, da bosta obe strani nekoliko popustili," pravi ekonomist, ter da bo Trump sporazum "proglasil za veliko zmago za ameriške pridelovalce soje in boj proti trgovini s fentanilom". A realno bo dogovor plitek, je ocenil. Dolgoročni in globoki sporazumi "niso v Trumpovem repertoarju", Kitajski pa ne v interesu "zaradi njenih globalnih političnih ambicij", navaja.

Xi v zenitu moči

Medtem ko se mu zapiranje vojn v Ukrajini in Gazi vse bolj izmika, pravi politolog Deželan, Trump zaradi prihajajočih vmesnih volitev nujno rabi mednarodno zmago. "Jasno mu je, da mora nekako popustiti in iziti kot zmagovalec, deal maker, kar mu predvsem v neposredni relaciji z velikimi konkurenti, kot je Vladimir Putin, do zdaj ni uspevalo".

A če kdo, potem je Trumpovemu zvijanju rok kos Xi. Opremljen z napredkom na področju AI in zelenih tehnologij, monopolu nad minerali, samozadostnostjo pri čipih, predvsem pa opogumljen z bliskovito nadomestitvijo ameriškega trga z alternativami ter stalinistično čistko v vrstah KPK je v Busan prišel z bistveno boljšimi kartami, če si sposodimo Trumpovo prispodobo.

"Kitajska ima edinstven strateški položaj," pravi Nan. "Za razliko od večine držav, ki so pasivno sprejele carine, je Kitajska edina, ki se je uprla pritisku ZDA, nadaljevala s pogajanji in si na koncu prislužila določeno mero spoštovanja Washingtona," ocenjuje analitik, ki meni, da Peking sicer ne išče konflikta, a se v izogib ne bo odrekel svojim interesom. 

Poleg predvolilnega boja nad Trumpom doma visi še zaprtje zvezne vlade, ki je z vstopom v peti teden drugo najdaljše v zgodovini. Zato je v Trumpovih očeh pravzaprav povsem vseeno, ali bo jutri prišlo do obsežnega, trdnega in dolgotrajnega dogovora, kajti v vsakem primeru ga bo razglasil za zmago in prevlado interesov ZDA nad Kitajsko. Le tako bodo namreč diplomatski neuspehi v Ukrajini in Gazi, kjer je Izrael danes znova napadel cilje v enklavi, ter tisti na domačem političnem terenu, potisnjeni v ozadje.

Novica je bila dopolnjena s prvimi informacijami o trgovinskem dogovoru.