text size
Osrednji element nastajajočega dogovora med predsednikom Donaldom Trumpom in Iranom je postopni pristop, po katerem bi najprej znova odprli Hormuško ožino, Teheran pa bi nato ob vsaki izpolnjeni ameriški zahtevi prejel gospodarske koristi.
Takšno zaporedje, ki ga je v petek novinarjem opisal visoki ameriški uradnik, formalizira previden pristop, zasnovan tako, da Bela hiša ne bi bila nepripravljena, medtem ko poskuša končati več mesecev trajajoči konflikt z Iranom in dokončno odpraviti njegov jedrski program. A to hkrati pomeni, da bo veliko priložnosti, da dogovor razpade.
Niti ZDA niti Iran nista predstavila celovite slike sporazuma, za katerega so Trump in drugi najvišji uradniki dejali, da bi ga lahko podpisali že ta konec tedna. Toda podrobnosti, ki so se pojavile doslej, kažejo, da obe strani ravnata izjemno previdno in se ne želita zavezati k resničnim popuščanjem, preden to stori druga stran.
V svojem bistvu pa sporazum ne bi bistveno obravnaval iranskega jedrskega programa. Namesto tega bi vprašanje, ki je bilo v središču Trumpove utemeljitve vojne, prepustil prihodnjemu 60-dnevnemu pogajalskemu procesu.
"Vsak dogovor, ki najpomembnejša vprašanja odlaga na pozneje in temelji na pogojih, bi ZDA in Iran postavil natanko tja, kjer sta že bila: v krhko premirje, ki obstaja le po imenu, se redno preizkuša in je nagnjeno k nasilju," je dejala Becca Wasser, vodja obrambnih analiz pri Bloomberg Economics.
Pozitivna stran za ZDA je, da bi dogovor lahko pomagal zrahljati iranski nadzor nad Hormuzom. Plovna pot za pretok nafte in plina iz Perzijskega zaliva je bila pred vojno odprta in naj bi se odpirala postopoma, čeprav obstajajo nesoglasja o tem, ali in kako bi bila upravljana. Dogovor bi vzpostavil tudi pogovore o iranskem jedrskem programu.
Obrisi dogovora ostajajo nejasni. Ameriški uradniki so ponudili le nekaj podrobnosti, poročila iranskih medijev, ki so objavili celoten 14-točkovni osnutek, pa so obsodili kot "lažne novice". Eno od poročil poluradne tiskovne agencije Mehr je navedlo, da naj bi se o jedrskih vprašanjih pogajali v 60 dneh, kar je pozneje potrdil visoki uradnik Bele hiše.
Obrise dogovora so previdno sprejeli tudi tisti, ki so odkrito zagovarjali vojaško ukrepanje proti Iranu. Mark Dubowitz, direktor Fundacije za obrambo demokracij, pravi, da mora Trump paziti, da ne zapravi vzvoda, ki si ga je pridobil po zaporednih napadih na Iran.
"Nevarnost je, da bodo pristali na A, dobili denar, pristali na B, dobili denar, pristali na C, dobili omilitev sankcij, nato pa bodo proces samo zavlačevali," je dejal Dubowitz. Dodal je, da bi bilo "usodno", če bi to "nato vodilo v dolgotrajen proces, ko bi bili ujeti v pogajanja, ne bi bili pripravljeni vrniti se k obsežnim vojaškim operacijam, vnema za dogovor pa bi postala neustavljiva".
Dogovor bi prinesel delno odpravo ameriških sankcij proti Iranu in bi lahko iranskemu novemu radikalnemu vodstvu omogočil dostop do več deset milijard dolarjev zamrznjenih sredstev. Iran bi se lahko ponovno vključil v svetovno gospodarstvo, če se bo držal dogovora, je v petek dejal visoki uradnik Trumpove administracije.
Če to ne uspe, bi Trump lahko razmislil o ponovnem začetku ameriške bombne kampanje proti Iranu. To bi bila težka odločitev, saj je ameriška in izraelska vojaška operacija že ubila več tisoč ljudi in povzročila najhujšo krizo v oskrbi z nafto v zgodovini, vodstvo države pa je ostalo na položaju.
"Razstreljevanje mostov in odklapljanje Irancev od elektrike ne bo strmoglavilo režima, tako kot ga ni strmoglavilo ameriško letalstvo," je dejal Alex Vatanka, višji sodelavec za Iran pri washingtonskem Middle East Institute.
— S pomočjo Michelle Jamrisko in Adrienne Tong
.webp){kind=icon}
