Jakob Šmid, eHrana: "Z danes na jutri smo ostali brez glavnega veznega člena ekipe"

V Sloveniji imamo enega velikega dostavljavca hrane z lastno floto dostavljavcev – Wolt, njihove dostavljavce prepoznamo po velikih modrih nahrbtnikih. Pred leti jim je z rdečimi nahrbtniki konkurirala eHrana, ki jo je pozneje prevzel španski Glovo, znan po rumeni barvi. A poslovanje pri nas jim ni steklo, po globokem minusu pa so se iz Slovenije umaknili.

Povpraševanje slovenskih gostincev je takrat prepoznal Matic Šubic, ki je pred tem delal za Glovo; odločil se je zapolniti nastalo vrzel. Od Glova je odkupil znamko eHrana, ustanovil družbo in znova zagnal aplikacijo. A poslovni model je nekoliko prilagodil: postali so platforma, ki v prvem koraku z uporabniki povezuje gostince z lastno dostavo.

Do konca leta so načrtovali 100 tisoč registriranih uporabnikov in več kot 120 vključenih restavracij, napovedali so tudi zagon lastne flote dostavljavcev. A še preden bi lahko uresničil svoje načrte, je direktor in edini družbenik eHrane umrl. Vajeti podjetja je prevzel drugi direktor, Jakob Šmid, ki je z Maticem pred tem delal tudi pri Glovu. Z njim smo se pogovarjali o prehodu, lanskem minusu in letošnjih številkah, načrtih za prihodnost in zakaj njihovih dostavljavcev danes še vedno ne vidimo na kolesarskih stezah in cestah.

Kolik uporabnikov ima eHrana danes?

Zabeležili okoli 70 tisoč prenosov aplikacije, tako za naprave z operacijskim sistemom Android kot iOS. Številka se nenehno spreminja – raste.

Kje ste prisotni?

Poleg v večjih krajih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, tudi v manjših – skupaj trenutno v malce več kot 30 krajih po Sloveniji. Želimo biti povsod, kjer obstajajo restavracije z lastno dostavo, kar pomeni, da bi radi pokrivali tako rekoč celotno Slovenijo.

Lani ste imeli okoli 63 tisoč evrov prihodkov in okoli 16 tisoč evrov izgube, kažejo objavljeni podatki v evidencah AJPES. Kakšni so načrti za letos?

V začetku leta, prve tri mesece, smo se ukvarjali s celotno rekonstrukcijo, kako pametno in smiselno razporediti sredstva v marketing, razporediti ekipo, kdo kaj počne, koliko študentov imamo. Naš načrt je, da smo profitabilni in da lahko naprej poslujemo normalno.

Predvidevamo, da bomo letos poslovali z dobičkom. V primerjavi z lani bo precejšnja rast prihodkov, verjetno krat tri. Odločilni bodo zadnji meseci v letu, ki se nam pri poslovanju najbolj poznajo zaradi vračanja študentov – najmočnejši smo prav s študenti.

Ena od napovedi v preteklosti je bila 100 tisoč registriranih uporabnikov do konca leta, več tisoč naročil na dan in več kot 120 vključenih restavracij.

Ti načrti so bili zastavljeni ob upoštevanju, da bi že imeli lastno floto dostavljavcev, kar bi številke korenito spremenilo. Imeli smo pripravljen tudi načrt, če ne bi imeli lastne flote. Moram reči, da temu načrtu kar dobro sledimo. Poleg tega je v aplikaciji vključenih že več kot 130 restavracij – po tem merilu načrte že presegamo.

Te načrte je predstavljal Matic, ki ga ni več. Kaj se je spremenilo za vas?

Z danes na jutri smo ostali brez glavnega veznega člena ekipe. Prvih nekaj mesecev smo porabili, da smo rekonstruirali ekipo, da smo "se sestavili", določili področja, se med seboj dogovorili, v kateri smeri želimo iti, kaj je naša vizija.

Sploh si ne predstavljam, kako bi potekal ta prehod, če ne bi bili vsi seznanjeni z vsem, imeli vse dostope, se odkrito pogovarjali o stvareh. Predvsem zaradi tega je ta prehod potekal veliko bolj gladko. Je bilo pa vsem težko, saj smo ostali brez glavnega veznega člena.

Vloge so bile razdeljene, po drugi strani so se tudi prekrivale. Treba je razumeti, da smo majhno podjetje, trenutno nas je šest. To pomeni, da ima vsak sicer neko svoje področje, ampak po drugi strani, je treba, če recimo nekdo zboli, pokriti tudi njegove naloge. To hkrati tudi pomeni, da moramo vsi vedeti vse.

Treba je bilo razrešiti veliko predvsem formalnopravno stvari. Zdaj smo vzpostavili moment, gremo naprej, vizija ostaja ista.

V poslovnih evidencah je kot direktor še vedno naveden Matic, pa tudi kot edini družbenik. Kako novi družbeniki podpirajo Matičevo idejo eHrane?

Sama vizija podjetja in smer podjetja eHrana ostajata popolnoma enaki. Želimo približati dostavo hrane prav vsem uporabnikom v Sloveniji, pa naj gre to za male vasi, obrobja mest ali pa podeželje.

Želimo biti, kar trenutno tudi smo, najmočnejši ponudnik študentske ponudbe. Trenutno imamo v ponudbi 18 restavracij s študentskimi boni, zaradi česar smo v Sloveniji največji ponudnik dostave hrane na študentske bone. To, da je velik del fokusa na študentih, je še tradicija prejšnje eHrane.

Wolt tega nima?

Ima, a manjše število restavracij in mislim, da slabšo pokritost študentov. Tako bom rekel: hitro smo ugotovili, da je za študente eHrana prva izbira. Mogoče k temu malce prispeva, da je naša ekipa res mlada in da smo bili pred kratkim še vsi študenti in zato malo bolj razumemo njihove potrebe in želje. Tako da to za nas pomeni velik del poslovanja.

Pred kratkim je na družbenih omrežjih gostinec Lars & Sven, ki je zaprl svoja vrata, razkril, da si Wolt odtegne 25-odstotno provizijo. Kakšna je vaša provizija?

Delujemo po načelu posredovanja naročil od uporabnika do restavracij in nimamo dodatnih stroškov z dostavljavci, z logistiko in podobno. Zato lahko restavracijam ponudimo veliko ugodnejše pogoje sodelovanja, kar na koncu vpliva na uporabnike, ki to čutijo tako, da imajo pri večini restavracij brezplačno dostavo, in ni potrebe, da recimo zaračunamo kakršne koli dodatne stroške storitve kot druge platforme. 

Tako dosežemo uporabnika, ga seznanimo z restavracijo, za katero mogoče prej niti ni vedel, da dostavlja ali kakšna je ponudba.

Provizije variirajo, predvsem glede na to, ali gre za ponudnika recimo študentskih bonov, ki ima manjšo maržo, ali pa gre za standardno ponudbo.

V vsakem primeru pa moram poudariti, da ne gre za tolikšne provizije, kot ste jih omenjali, torej 25 odstotkov. Tega pri nas ni, tudi zato, ker nimamo svoje lastne flote. Predvidevam, da je to standardna provizija na platformah z lastno dostavo. Treba pa je vedeti, da ta storitev lahko vključuje še veliko drugih stroškov, ki se na začetku ne omenjajo, od različnih kazni do stroškov za tablice in podobno. Na koncu se velikokrat zgodi, da je ta provizija veliko višja kot le omenjenih 25 odstotkov.

A tudi eHrana je napovedala lastno floto dostavljavcev, konkurenco Woltu, kar je eHrana nekoč že bila.

Želeli smo si, da bi zagnali lastno dostavo, o tem smo se veliko pogovarjali. Tudi srečali smo se z različnimi partnerji, z restavracijami. A smo se zaradi trenutnih razmer odločili ta korak še nekoliko zamakniti.

Najprej si želimo imeti res močno bazo uporabnikov, pokrivati čim večje območje Slovenije, obrobja mest, različne vasi, podeželje, potem pa bomo mogoče lažje razmišljali o mreži lastnih dostavljavcev.

Načrti ostajajo enaki, le do manjšega zamika je prišlo. Lahko rečem, da se bomo v prihodnjem letu zagotovo spet začeli pogajati o vzpostavitvi lastne flote. Ne morem še napovedati točnega datuma, a želja in vizija ostajata.

Hočemo ponuditi fer pogoje gostincem na eni strani, na drugi strani pa tudi kurirjem, jih pošteno plačati. Po tretji strani pa strankam omogočiti dostopnost. Vse hkrati je kar težko uresničiti. 

 O dostavljavcih prehrane je krožilo kar nekaj zgodb, da zaslužijo več tisoč evrov na mesec.

Ker še nimamo lastnih dostavljavcev, se lahko zanašam le na slišane informacije. Poleg tega sem bil prej zaposlen v Glovu in lahko rečem, da so se danes ta plačila v primerjavi s takratnimi, ko sta bila prisotna oba tekmeca, Glovo in Wolt, zagotovo znižala. 

Velikokrat se poroča o zaslužkih okoli štiri, pet tisoč evrov na mesec. Sicer je res mogoče precej zaslužiti, a to tudi pomeni, da nekateri delavci delajo po deset, 12ur na dan, da izbirajo izmene takrat, ko so več plačani, kot je na primer v dežju, snegu in podobno. Z normalnim delovnim časom pa so ta plačila precej normalna, a je treba tudi vedeti, da gre kar velik del zaslužka za gorivo, vzdrževanje avta, s katerim dostavljajo, in podobno.

Kaj je največji izzivi pri vzpostavitvi lastne dostave? So to sredstva, kadri?

Vse to je povezano. Seveda je pri takšnem podjetju, kot smo mi, torej slovenskem podjetju brez zunanjih vlagateljev, zunanjega kapitala, zagotovo omejitev kapital, se pravi finance. Naš cilj je predvsem zanesljivo poslovati v Sloveniji, maksimirati uporabnike in restavracije, biti stabilni, da potem lahko dejansko oblikujemo lastno floto.

Ste morda iskali zunanji kapital, vlagatelja, ki bi vam pri tem pomagal? Se je ponudil kdo sam?

Bili smo v začetnih pogovorih, a ne bi omenjal, s kom. Iz tega ni bilo še nič, tako da si za zdaj prizadevamo voditi podjetje v slovenskih rokah in iti po začrtani poti, tudi zato, da nismo odvisni od zunanjega kapitala.

Ste pravzaprav tehnološko podjetje – v kakšno pomoč vam je umetna inteligenca (AI)?

Ekipa je zelo mlada, veliko jo uporabljamo, se pa ne zanašamo izključno na ta orodja. Odlično spišejo e-sporočila, super podajajo informacije, ampak jih je treba še preveriti. Pogosto se dogajajo napake, nelogične stvari, vsekakor pa takšna orodja pohitrijo postopke in predvsem pomagajo pri optimizaciji procesa. Podora strankam je z AI precej bolj preprosta. 

Pomagamo si pri sestavljanju poročil denimo iz excela, čedalje bolj je AI uporaben pri oblikovanju, marketinških kampanjah, kjer razvršča proračune, pomaga pri idejah, na več področjih je uporaben.

Pohitri delo ali tudi povečuje prihodke in dobiček?

Dejansko skrajša čas in poenostavi nekatere postopke. Ne morem pa reči, da s tem kaj prihranimo, saj so ta orodja vse pogosteje plačljiva. Po drugi strani pa je čas denar in pri času se nam vsekakor pozna.

Tovrstne platforme, ki so posredniki med ponudniki in končnimi kupci, se širijo tudi v tujino. Tudi vi razmišljate o tem?

O širitvi v tujino za zdaj ne razmišljamo, predvsem zato, ker je eHrana znamka, ki je bila že prej prisotna v Sloveniji in je dobro poznana predvsem Slovencem. Najprej si želimo utrditi močno prisotnost na slovenskem trgu, potem se bomo lahko pogovarjali še o čem drugem.