Upokojenci: Kje prejemajo najvišje pokojnine, kje najnižje?

Kar 21,8 odstotka vseh prejemnikov starostne pokojnine v Sloveniji dobiva mesečno med 700 in 800 evrov nakazila, kažejo zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). V to kategorijo sodi 90.296 upokojencev.

13,6 odstotka oziroma 56.341 oseb prejema med 800 in 900 evrov pokojnine, 10,7 odstotka (44.461 oseb) pa prejema med 900 in tisoč evrov pokojnine.

Več kot polovica na robu tveganja revščine ali pod njim

Lani je statistična meja praga revščine za samsko osebo znašala 981 evrov dohodka na mesec, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Kar pomeni, da več kot polovica upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine ali tik nad njim. Tisoč evrov ali manj namreč prejema kar 57,2 odstotka oziroma 237.399 upokojencev, kažejo podatki za marec 2025.

 

 

Prag revščine je sicer določen za osebo, ki živi sama. Za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok je prag tveganja revščine določen pri 1.472 evrih na mesec. To pomeni, da bi morala upokojenca v skupnem gospodinjstvu dobivati vsak po 736 evrov pokojnine. Kot omenjeno, je največ upokojencev, 21,8 odstotka, prav v tem dohodkovnem razredu (od 700 do 800 evrov pokojnine).

Marca letos je Zpiz sicer izplačal najvišjo pokojnino v vrednosti 4.388 evrov, kaže zadnje statistično poročilo. Najnižja pokojnina za 40 let delovne dobe pa je določena pri 775 evrih.

Kje imajo najvišje pokojnine?

Najvišje pokojnine imajo prebivalci občine Trzin, kjer v povprečju prejmejo 1.282 evrov starostne pokojnine.

Na drugem mestu je občina Log - Dragomer (1.225 evrov), sledijo Ljubljana (1.204 evre), Dol pri Ljubljani (1.132 evrov) in Škofljica (1.128 evrov). Prva občina na seznamu, ki ni iz okolice Ljubljane, je Velenje na šestem mestu, kjer so pokojnine v povprečju visoke 1.108 evrov.

Kje so pokojnine najnižje?

Veliko nižje so pokojnine z vzhodnega obrobja Slovenije. Najmanj v povprečju prejmejo upokojenci iz občine Kuzma, le 603 evre na mesec. Sledijo občina Grad (613 evrov), Šalovci (645 evrov), Rogašovci (658 evrov) in Jurišinci (700 evrov).

To pomeni, da znašajo najnižje povprečne pokojnine v najmanj razvitem delu Slovenije manj kot polovico povprečne pokojnine v najrazvitejšem delu države.

 

 

V Mariboru, drugem največjem slovenskem mestu, je povprečna pokojnina 1.003 evre, kar je blizu slovenskega povprečja 1.006 evrov.

Pregled po regijah pokaže, da so najnižje pokojnine v Pomurski regiji (v povprečju 855 evrov), najvišje pa v osrednjeslovenski regiji (v povprečju 1.135 evrov).

Pokojninska reforma bo zvišala pokojnine, vendar …

Spremembe pokojninske zakonodaje bodo po pričakovanjih prinesle višje pokojnine, vendar le tistim, ki so bodo upokojevali v prihodnjih letih, torej sedanjim zaposlenim.

Kot smo pisali, bodo pokojnine po novem sistemu, če bo reforma sprejeta, višje za okoli sto do 500 evrov glede na nekatere hipotetične primere, preračunane na zneske v letu 2024. Postopno, do leta 2035, se bo namreč zviševal odmerni odstotek, s katerim se določi višina pokojnine glede na plačane prispevke.

 

 

Pokojninska reforma sedanjim upokojencem takšnega dviga ne prinaša. Sedanji upokojenci glede na predlog sprememb dobijo le tako imenovano božičnico, izplačano novembra. Ta bo letos znašala 150 evrov, nato se bo do leta 2030 vsako leto za 20 evrov povišala na kočni znesek 250 evrov.

Kar zadeva višino pokojnine, bi bili lahko sedanji upokojenci celo prikrajšani, saj reforma prinaša drugačno formulo usklajevanja pokojnin z inflacijo in rastjo življenjskih stroškov. Postopoma se bo v formuli namreč večal delež inflacije in manjšal delež rasti plač.

Spremembe do leta 2040

"Formula, ki v večjem deležu temelji na rasti življenjskih stroškov in v manjši meri na rasti plač, je za upokojence slabša, čeprav se ne sliši tako. Vsi izračuni kažejo, da če ima v formuli za usklajevanje pokojnin rast plač manjši delež, to prinaša upadanje pokojnin. In s tem slabšanje socialnega položaja upokojencev," je v komentarju reforme za Bloomberg Adria povedala Frančiška Ćetković, predsednica sindikata upokojencev.

Iz sedanjega razmerja usklajevanja pokojnin (60 odstotkov glede na rast plač in 40 odstotkov glede na inflacijo) naj bi postopoma do leta 2040 prešli do razmerja 80 odstotkov inflacije in le 20 odstotkov rasti plač.

Vlada sicer predlaga daljše prehodno obdobje – do leta 2040 namesto prvotno predlaganega leta 2035 – da bi to razmerje manj prizadelo sedanje upokojence.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar