Kako draga je slovenska pokojninska solidarnost – naslednje leto bo rekordno visoka luknja

Naslednje leto bo državni proračun pokojninski blagajni plačal 1,6 milijarde evrov za pokritje razlike med prihodki in odhodki. Gre za rekordno vrednost.

"Za transfer na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se v letu 2026 iz državnega proračuna namenja 1,6 milijarde evrov, večinoma za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne."

To je v ponedeljek na predstavitvi državnih proračunov 2026 in 2027 v parlamentu povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Najvišje nakazilo proračuna do zdaj

Načrtovani prispevek v vrednosti milijarde in šesto milijonov evrov v pokojninsko blagajno je najvišji do zdaj. Lani je proračun Zpizu nakazal 1,34 milijarde evrov, po proračunu za leto 2025 naj bi država iz proračuna Zpizu letos prispevala približno 1,42 milijarde evrov za kritje razlike med prihodki in odhodki.

Iz Zpiza so za Bloomberg Adria odgovorili, da bodo njihovi odhodki naslednje leto višji "zaradi načrtovane redne uskladitve pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, učinkov morebitne pokojninske reforme ter letne stopnje rasti povprečnega števila uživalcev (prejemnikov pokojnin, op.p.)".

Podobno so odgovorili z ministrstva za finance. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno odraža predvsem rast izdatkov za pokojnine zaradi uskladitev pokojnin in drugih prejemkov, letnega dodatka, zimskega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesno okvaro, so odgovorili z MF. Znesek bo višji tudi zaradi učinka pokojninske reforme in vplivov staranja prebivalstva, so odgovorili s finančnega ministrstva.

Več kot dve milijardi evrov proračunskega primanjkljaja

Nakazila Zpizu se v zadnjih desetih letih gibljejo med okoli sedmimi in 15 odstotki državnega proračuna. Najvišji delež proračuna je nakazilo Zpizu pobralo v letih 2015 in 2016 (14,5 in 14,9 odstotka), najnižji pa leta 2023 (6,9 odstotka). Naslednje leto bo delež v proračunu kljub prav tako rekordnemu znesku proračuna višji, okoli devet odstotkov.

 

 

Proračun bo imel v letu 2026 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov odhodkov - primanjkljaj bo znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotkov BDP, kot je v državnem zboru povedal minister Boštjančič.

Za financiranje načrtovanega primanjkljaja ter za odplačilo dolga se namerava država naslednje leto zadolžiti za 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa za 6,5 milijarde evrov.

Naslednje leto ugodnosti pokojninske reforme

Znatno povečanje izdatkov za pokojninsko blagajno bo med drugim posledica sprejete pokojninske reforme. 

Z naslednjim letom bodo namreč že začele veljati ugodnosti za upokojence.

Iz Zpiza so sporočili, da se zvišujejo najnižje invalidske pokojnine za približno 23 tisoč prejemnikov, ki so do zdaj prejemali manj kot 610 evrov. To je dobra tretjina vseh invalidskih upokojencev.

Zvišujejo se tudi pokojnine vseh prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin, ki imajo pokojnine nižje od 610 evrov. Teh je približno 19 tisoč. Višje pokojnine bodo prejeli tudi uživalci nadomestil invalidskega zavarovanja, upokojeni kmeti, ki so zdaj prejemali 490 evrov pokojnine.

Z letom 2026 se bo prav tako zvišala zagotovljena starostna in invalidska pokojnina, in sicer s 781,9 na 785 evrov, kot so sporočili s Zpiza.

 

Reforma prinaša tudi višje pokojnine za tiste, ki se bodo upokojili naslednje leto zaradi višjih odmernih odstotkov in drugih ugodnosti.

Za izračun pokojninske osnove se bo po novem, na primer, namesto nadomestila za brezposelnost upoštevala plača, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila. Za izračun pokojninske osnove se bo ugodneje upošteval tudi skrajšani delovni čas zaradi skrbi za otroka.

Zimski dodatek že letos, naslednje leto bo višji

Zpiz bo upokojencem nakazal tudi zimski dodatek ali tako imenovano božičnico. Že letos bodo upokojenci prejeli 150 evrov, naslednje leto pa 170 evrov.  

K pokojninski vrzeli bodo prispevali tudi nizki prispevki samozaposlenih. Tisti samozaposleni, ki uveljavljajo normirane stroške, si lahko namreč znižajo davčno osnovo in s tem tudi obveznosti plačevanja prispevkov.

Lani decembra je minimalne prispevke plačevalo kar 74 odstotkov zavezancev (fizičnih oseb z dejavnostjo), maksimalne prispevke pa le 0,5 odstotka zavezancev, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs).

Vlada zdaj predlaga, da bi se prag za vstop v sistem normiranih stroškov za polni espe zvišal na 120 tisoč evrov letnih prihodkov, medtem ko za popoldanski espe na 50 tisoč evrov. Pri tem bi lahko samostojni podjetniki za do 60 tisoč evrov prihodkov uveljavljali 80 odstotkov normiranih stroškov, nato pa do 120 tisoč po 20-odstotni stopnji.

Dopoljnjeno z odgovorom finančnega ministrstva.