Slovenski pokojninski sistem bom tokrat pod lupo pogledala Pia Bedene Kralj. Sistem namreč temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti, kar pomeni, da delovno aktivni prebivalci s svojimi prispevki financirajo pokojnine upokojencev. Pokojninska blagajna tako ni individualni varčevalni račun, temveč skupna malha, iz katere se sredstva razdeljujejo glede na postavljene kriterije.
V takšnem sistemu nekateri prejemniki pokojnin iz blagajne prejmejo več, kot so vanjo vplačali med delovno dobo, kar poraja dvome o pravičnosti, vzdržnosti in prihodnosti solidarnostnega modela. Vlada ga z novo pokojninsko reformo ni bistveno spremenila, zato smo preverili, kdo v takšnem modelu 'potegne takratko'.
Več kot tretjina upokojencev prejema zagotovljeno pokojnino
Slovenski pokojninski sistem omogoča prejemanje minimalno zagotovljene pokojnine, do te pa so upravičeni tisti upokojenci, ki so izpolnili pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev, a bi glede na svoje dejanske vplačane prispevke prejeli nižjo pokojnino od zakonsko določene najnižje osnove. Po načelu solidarnosti jim tako pripade višja pokojnina.
Preberi še

Zakon praktično spisan: komu bi vlada dvignila pokojnino
Finančne posledice ukrepov bodo v celoti pokrite iz državnega proračuna in so od leta 2026 ocenjene na 1,2 do 3,35 milijona evrov letno.
26.09.2025

Pokojninska reforma: kdo bi dobil manj pokojnine kot danes in kdo več
Spremembe pokojninske zakonodaje so v parlamentarnem mlinu.
16.09.2025

Če bi želeli v Sloveniji uresničiti ameriške sanje, koliko bi vas to stalo
Največji stroški so stanovanje, pokojnine, avtomobili in otroci.
16.09.2025

Zakaj upokojenci ne smejo delati neomejeno število ur?
Blaž Brodnjak, NLB: Naj že upokojeni ob prejemanju pokojnine delajo brez omejitev.
22.08.2025
Ta osnova se vsako leto določi na novo in predstavlja 76,5 odstotka povprečne neto plače v Sloveniji, usklajene z rastjo pokojnin. Po aktualnih podatkih zagotovljena pokojnina znaša 782 evrov, lani pa je bilo takšnih prejemnikov približno 36,5 odstotka vseh upokojencev.
Zagotovljena pokojnina pa čaka tudi vse normirane espeje, ki si plačujejo minimalne prispevke. Lani decembra je minimalne prispevke plačevalo 74 odstotkov zavezancev (fizičnih oseb z dejavnostjo), maksimalne prispevke pa 0,5 odstotka zavezancev, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs).
Minimalni prispevki, ki jih plačujejo normirani samostojni podjetniki, omogočajo nižjo mesečno obremenitev, a hkrati pomenijo tudi nižjo pokojninsko osnovo. Posledično se jim ob upokojitvi odmeri bistveno nižja pokojnina, saj so v sistem vplačevali manj kot redno zaposleni.
Normirani espe, ki letno ustvari manj kot 60 tisoč evrov prometa (oziroma pet tisoč evrov bruto na mesec), in plačuje minimalne prispevke, v pokojninsko blagajno plača 350 evrov mesečno, je izračunal davčni strokovnjak Ivan Kranjec, CMS.
Ker zagotovljena starostna pokojnina znaša 782 evrov, povprečno takšen espe torej vplača "le" za 17 let svoje pokojnine. Če k temu ob bok postavimo podatke ZPIZ: pri uživalkah starostne pokojnine je doba prejemanja pokojnine v povprečju znašala 24 let in 2 meseca, pri uživalcih starostne pokojnine pa 18 let.
Pod črto: če samostojni podjetnik vplačuje minimalno, iz pokojninske blagajne prejme skoraj toliko, kolikor je prispeval, medtem ko se pri ženskah račun ne izide.
"To sicer velja tudi za vse s plačo, ki je nižja od 60 odstotkov povprečne plače ali 1.450 evrov bruto. Vsi ostali pa vplačujejo bistveno več, kot bodo lahko dobili ven," dodaja Kranjec. Velika razlika pri tem sicer je, da se redno zaposleni ne more prostovoljno odločiti, koliko bo vplačeval v pokojninsko blagajno.
Ministrstvo: 'S socialnimi partnerji nismo dosegli soglasja'
Na prvi pogled se zdi vsaj nenavadno, da Golobova vlada na eni strani normirance označuje kot anomalijo sistema, na drugi pa ob pripravi pokojninske reforme te anomalije ne naslovi. Še več, govora o minimalnih prispevkih ni bilo niti pri pripravi novih izhodišč za sistem normiranstva, kjer vlada ponovno dviguje mejo za vstop v sistem. Kako odgovarjajo na finančnem ministrstvu?
"Seznanjeni smo s statističnimi podatki o plačevanju prispevkov s strani samostojnih podjetnikov. Te vsebine so bile tudi predmet razprav v postopku oblikovanja rešitev predlagane pokojninske reforme, vendar pa v okviru pogajanj s socialnimi partnerji ni bilo mogoče doseči soglasja o spremembah glede tega," so sporočili.
Glede na novi vladni predlog, ki v manj kot letu dni znova zamejuje prihodke normirancev, se zdi, da bo prejemnikov zagotovljene pokojnine z leti vse več. A le, če ne bo premalo tistih, ki morajo biti solidarni.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...