Primerjava pokojninskih sistemov: Sloveniji ne kaže dobro!

Medtem ko pogajanja o pokojninski reformi v Sloveniji še tečejo – reforma naj bi začela veljati naslednje leto – podatki kažejo, da denarja za pokojnine po sedanjem sistemu v prihodnosti ne bo dovolj.

Slovenska šibka točka so demografske napovedi, ki se hitro slabšajo – tako imenovani koeficient starostne odvisnosti naj bi se v naslednjih 25 letih povečal za dve tretjini, s 34 odstotkov na 58 odstotkov, ugotavlja raziskava zavarovalnice Allianz.

Koeficient starostne odvisnosti pomeni razmerje med številom starejših oseb, ki niso več delovno aktivne, ter številom oseb v delovno aktivni starosti.

Dodatna težava Slovenije je v tem, da so zasebni prihranki državljanov v dodatnem pokojninskem zavarovanju majhni, zaposlenost starejših pa nizka - po 65. letu starosti je namreč zaposlenih le še sedem odstotkov moških, ugotavlja analiza zavarovalnice Allianz.

V povprečju privarčevanih 5.400 evrov za dodatno pokojnino

Izračuni družbe Allianz so pokazali, da vrzel v pokojninskem varčevanju mlajših generacij znotraj evroobmočja v povprečju znaša okoli 350 milijard evrov na leto. Čeprav je znesek visok, pa je vrzel mogoče premostiti, če bi se stopnja varčevanja povečala za četrtino, menijo pri Allianz.

"Predstavniki generacije X morajo okrepiti varčevanje, da si bodo v starosti lahko zagotovili želeni življenjski standard," je v poročilu zapisal Ludovic Subran, glavni ekonomist pri družbi Allianz. Generacija X običajno vključuje ljudi, rojene med letoma 1965 in 1980.

Po podatkih slovenskega ministrstva za delo je bilo konec leta 2023 v pokojninskih skladih zbranih 3,32 milijarde evrov. V dodatno pokojninsko zavarovanje je vključenih nekaj več kot 600 tisoč ljudi. V povprečju je imel torej vsak zavarovanec v Sloveniji privarčevanih 5.400 evrov za dodatno pokojnino iz tako imenovanega drugega stebra.

Povprečne mesečne rente po podatkih ene od pokojninskih družb, Prve pokojninske družbe, znašajo okoli 100 evrov na mesec. Povprečna renta pri Savi pokojninski je v letu 2023 povprečju znašala 122 evrov na mesec, pri Pokojninski družbi A 73 evrov, pri Modri zavarovalnici pa v povprečju 67 evrov na mesec.

Dobra milijarda evrov izplačila iz proračuna Državni proračun je lani Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazal 1,12 milijarde evrov za zapolnitev primanjkljaja oziroma vrzeli med pobranimi prispevki in izplačanimi pokojninami. Izplačila iz proračuna kot delež BDP sicer v zadnjih letih padajo, kar je posledica rasti BDP in visoke zaposlenosti ter s tem več pobranih prispevkov za pokojninsko blagajno. Leta 2014 je znesek nakazila za Zpiz znašal 4,14 odstotka BDP, do leta 2023 pa je padel na 1,69 odstotka BDP.

Slovenija je v mednarodni primerjavi pokojninskih sistemov dobila relativno slabo oceno 4,1, ki slovenski pokojninski sistem uvršča v spodnjo sredino lestvice držav. Slovenska šibka točka ostajajo demografske napovedi, ki se hitro slabšajo, piše v raziskavi družbe Allianz. Ocena 1 pomeni, da reforma ni potrebna, ocena 7 pa izraža največjo nujnost reforme.

Pozitivni učinek migracij se zmanjšuje

Vpliv demografskih sprememb v razvitih državah (padanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe) na trge dela in socialne sisteme so do zdaj bistveno blažile migracije. Vendar se na tolikšen dotok nove delovne sile v prihodnosti ne bomo mogli več zanašati, meni Michaela Grimm, soavtorica poročila.

 

 

"V glavnih državah izvora je preprosto vse manj kandidatov, ki so se pripravljeni izseliti, Evropa pa bi v prihodnosti lahko postala nekoliko manj privlačna za priseljence," je zapisala soavtorica poročila.

Pri Allianz navajajo primer Nemčije, kjer so v zadnjih petih letih skoraj 90 odstotkov od 1,6 milijona novih delovnih mest, za katera se plačujejo prispevki za socialno varnost, zasedli priseljenci.

Razmere so podobne v Sloveniji. Med tistimi, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, je bilo lani več tujih državljanov kot slovenskih, je prejšnji teden poročal državni statistični urad. Tujcev je bilo približno 20.100, državljanov Slovenije pa okoli 16.400 med skupaj 36.500 novozaposlenimi v letu 2024.

Letos 4,5 odstotka višje pokojnine Februarske pokojnine bodo višje za 4,5 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun od 1. januarja, je prejšnji teden odločil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Uskladitev sledi predpisani formuli, ki upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin lani. Najnižja pokojnina bo po novem znašala 352,58 evra, zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina pa 781,94 evra, so sporočili iz Zpiza. V začetku lanskega leta so se pokojnine povišale za 8,8 odstotka.

"V Sloveniji je število tujih delavcev, ki se prvič vključujejo na slovenski trg dela, večje od števila slovenskih državljanov, ki vstopajo na trg dela. V nekaterih dejavnostih so celotne dodatne potrebe po delovni sili zapolnjene izključno s tujimi delavci," piše v Analizi razmer na trgu dela, ki jo je lani objavilo ministrstvo za delo.

"Nova domača delovna sila, ki je letno na voljo kot nova ponudba na trgu dela, več ne zadovolji potreb trga dela. Potrebe trga dela po delovni sili namreč močno presegajo domačo ponudbo," so v analizi zapisali pri Ministrstvu za delo.

Slovenski pokojninski sistem pod povprečjem

Družba Allianz je v Globalnem poročilu o pokojninah analizirala 71 pokojninskih sistemov po vsem svetu. Povprečna ocena vseh analiziranih pokojninskih sistemov znaša 3,7, ocena Slovenije pa 4,1. Nižja vrednost pomeni boljšo oceno.

Najvišje na lestvici so Danska, Nizozemska in Švedska. Presenetljivo se je na četrto mesto uvrstila Japonska, ki problem starajoče družbe rešuje z daljšo delovno aktivnostjo. Kar tretjina Japoncev, starih od 65 do 70 let, je še vedno zaposlenih, dejanska upokojitvena starost pa naj bi kmalu dosegla 70 let, navaja Allianz.

Slovenija se je z oceno 4,1 uvrstila v skupino držav, kjer so reforme zaradi učinkov demografskih sprememb nujne.