Pokojninska reforma je sprejeta. Sedem stvari, ki jih morate vedeti

Dogovor o spremembah pokojninske zakonodaje je sprejet. Socialni partnerji - delodajalci, sindikati in vlada - so sporazum včeraj po večmesečnih pogajanjih le podpisali.

Pogledali smo, katere so bistvene novosti, ki jih prinaša pokojninska reforma, in kako bodo vplivale na bodoče in sedanje upokojence.

Bom moral delati do višje starosti?

Da. Pokojninska reforma prinaša dvig upokojitvene starosti na 62 let za tiste, ki bodo do tega leta zbrali 40 let delovne dobe, in na 67 let za tiste, ki do takrat tega pogoja ne bodo dosegli. Dvig upokojitvene starosti bo postopen do leta 2035. Starost se bo začela dvigovati leta 2028. Če se upokojite pred tem letom, sprememb ne bo.

Bom moral delati več let?

Ne. Pogoj za starostno pokojnino ostaja 40 let delovne dobe, kot je bilo do zdaj. 'Na slabšem' boste v primeru, če boste morali delati dlje zaradi dviga starostne meje, ker prej ne boste izpolnili pogoja 40 let dela.

Bo moja pokojnina zaradi sprememb višja ali nižja?

Načeloma bi morala biti višja, saj se zvišuje tako imenovani odmerni odstotek. To je odstotek, s katerim se iz tako imenovane pokojninske osnove določi višina pokojnine. Ta odstotek se bo od leta 2028 postopno zviševal s sedanjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov leta 2035.

Na višino pokojnine bo vplivalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove. Od leta 2028 se bo podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Na boljšem bodo torej tisti, ki so vso delovno dobo prejemali relativno visoko plačo, na slabšem pa tisti, ki so del delovne dobe (več kot pet let) preživeli z nižjo plačo ali brez nje.

Bo v sistemu dovolj denarja, ko se bom upokojil?

Avtorji reforme trdijo, da bo zaradi sprememb pokojninski sistem bolj vzdržen, predvsem zaradi dviga starostne meje za upokojitev. Kritiki pa menijo, da bi morali podaljšati tudi število let dela. Zaradi podaljševanja življenjske dobe se namreč podaljšuje obdobje prejemanja pokojnine, kar pomeni vse večje breme za pokojninsko blagajno.

Bom dobil del pokojnine iz drugega stebra?

Ni gotovo. Reforma predpisuje, da morajo vsi delodajalci odpreti kolektivno dopolnilno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene, če ga še nimajo. Vendar delodajalec ni obvezan prispevati vplačil, kot je to predvideval predlog reforme. Zdaj zakon dopušča tudi možnost, da premijo plačujejo le zaposleni.

Se mi splača delati po izpolnitvi pogojev za upokojitev?

Še vedno ostajajo v veljavi ugodnosti za tiste, ki bodo delali dlje kot 40 let. Prva tri leta bo zaposleni ob plači prejemal 40 odstotkov pokojnine, ki bi mu pripadala, nadaljnja tri leta pa 20 odstotkov pokojnine. Z vsakim dodatnim letom dela se odmerni odstotek poveča za tri odstotne točke, vendar največ skupaj za devet odstotkov.

Kakšen je odziv gospodarstva Pri Gospodarski zbornici Slovenije so predvsem zadovoljni, da se prispevne stopnje podjetij ne bodo povečale. "Vesela sem, da je prevladal razum in dogovor, da ne bomo spreminjali ali celo povečevali prispevnih stopenj ter s tem še bolj obremenjevali podjetij," je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa poleg tega pozdravljajo, da ni prišlo do napovedanih povišanj prispevkov za espeje in da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kaj reforma prinaša sedanjim upokojencem?

Letos bodo začeli novembra prejemati 'božičnico'. Ta bo letos znašala 150 evrov, nato se bo do leta 2030 vsako leto za 20 evrov povišala. Na daljše obdobje pa bo na pokojnine vplivala sprememba formule usklajevanja pokojnin z inflacijo in rastjo plač. Učinka spremembe formule ni mogoče predvideti, saj ni znano, kakšna bo inflacija in kakšna bo rast plač. Najverjetneje bodo pokojnine rasle počasneje, kot bi po sedanji formuli.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar