Trumpova napoved jedrskih testov: začetek nove jedrske dirke?

"Zaradi programov testiranja drugih držav sem Ministrstvu za vojno naročil, naj začne preizkušati naše jedrsko orožje na enakopravni osnovi. Ta postopek se bo začel takoj," je nedavno na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump.

Obregnil se je ob hvalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je malenkost pred tem izjavil, da je njegova država preizkusila tako torpede na jedrski pogon kot tudi novo manevrirno raketo. "Ničesar podobnega ni," je ruski voditelj dejal o Posejdonu – jedrsko napajanem podvodnem dronu z jedrsko zmogljivostjo, ki se lahko izstreli kot torpedo in ki lahko po besedah visokega ruskega uradnika "onesposobi celotne države".

Prav ta napoved je razburila ameriškega predsednika, čigar zunanja politika je narekovana kot potrebe razvajenega najstnika. Zdaj se jedrski strokovnjaki in pristojne institucije po svetu sprašujejo o posledicah Trumpove napovedi, še zlasti ob dejstvu, da ZDA že desetletja niso izvedle kakršnegakoli jedrskega poskusa.

Čeprav je ameriški minister za energijo Chris Wright z bliskovito hitrostjo poskušal umiriti in celo umakniti Trumpovo izjavo ter v oddaji Fox News pojasnil, da je predsednik mislil na testiranje sistemov za dostavo jedrskega orožja, je predsednik nedolgo zatem okrepil svoj prvotni namen. V oddaji 60 minutes na CBS je povedal, da je ukazal nadaljevanje jedrskih testiranj kot odgovor na domnevne tajne podzemne jedrske detonacije Kitajske in Rusije. "Testirajo globoko pod zemljo, kjer ljudje ne vedo, kaj se dogaja s testom," je dejal.

In četudi se je pozornost predsednika v zadnjih tednih preusmerila z jedrske problematike na vojno v Ukrajini, bi lahko nestabilnost današnjega razmerja moči med velikimi silami in njihovimi izraženimi območji kmalu ponovno položila jedrsko temo na mizo. Ne nazadnje, jedrska 'bojazen' se je pojavila junija, ko se je ameriško letalstvo pridružilo Izraelu pri napadu na iranski jedrski program med tako imenovano 12-dnevno vojno.

Smo torej pred vrati nove jedrske dirke med velikimi silami? Se bodo temni oblaki dvigovali nad ameriškim in ruskim nebom ter kakšne posledice bo to imelo za nejedrske države z jedrskimi ambicijami?

Nova jedrska tekma?

Jedrsko orožje je že nekaj časa vroča tema v Washingtonu. Uradniki v prvi Trumpovi in Bidnovi administraciji so se javno spraševali, ali ameriški nasprotniki tajno testirajo jedrske bombe. Nekateri Trumpovi svetovalci, vključno z njegovim nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost Robertom O'Brienom, so pozvali k vnovičnemu zagonu testiranja, da bi zagotovili varnost, učinkovitost in zanesljivost starajočega se jedrskega arzenala ZDA.

Bloomberg Mercury

 

ZDA imajo približno 3.700 jedrskih bojnih glav – nekatere ocene to številko postavljajo nekoliko nad 5.000 –, od katerih naj bi bilo približno 1.770 domnevno razporejenih v vojaške namene. Washington je nazadnje jedrsko orožje testiral septembra leta 1992, vse bojne glave v ameriškem arzenalu pa so bile proizvedene pred tem letom.

Po podatkih ICAN, Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja, globalne koalicije civilne družbe, ki si prizadeva za spodbujanje spoštovanja in polnega izvajanja Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, je na svetu trenutno 12.331 jedrskih bojnih glav. Med jedrsko oborožene države se poleg ZDA in Rusije uvrščajo še Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Severna Koreja, Indija, Pakistan in Izrael. Prav tako obstaja še šest držav, ki gostijo jedrsko orožje, večina še iz časov hladne vojne. Italija, Turčija, Belgija, Nemčija in Nizozemska gostijo ameriško jedrsko orožje, Belorusija pa gosti ruske bojne glave.

"Če pogledamo skupne številke ameriškega, ruskega, pakistanskega, izraelskega, kitajskega in drugega jedrskega orožja, vidimo, da je velik del tehnologije star, vendar so jo vmes nenehno prenavljali. To so počeli tako, da so stare kose orožja umikali iz uporabe in jih nadomeščali z manjšim številom novih sistemov. Od daleč je bilo to pogosto videti kot jedrsko razoroževanje, v resnici pa je šlo za ponovno oboroževanje oziroma modernizacijo jedrskih sil. Tako ima danes vsaka jedrska država nekaj zelo sodobnih kosov jedrskega orožja," pojasnjuje obramboslovec Iztok Prezelj.

Razgreto obdobje jedrskega oboroževanja se je sicer vsaj v principu zaključilo s padcem berlinskega zidu in koncem hladne vojne, jedrsko testiranje pa s prihodom pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, o kateri so se države dogovorile sredi 90. let, pri čemer pa so ZDA, Rusija in Kitajska pogodbo podpisale, vendar je niso ratificirale. Dejstvo, da je ni ratificiralo dovolj držav, je onemogočilo, da bi pogodba začela uradno veljati. V zadnjih letih odmeva tudi ne tako tajni iranski jedrski program, ki so ga to poletje ZDA s pomočjo Izraela tudi bombardirale.

"Na jedrskem področju je prva država, ki naredi korak v pozitivno smer – na primer proti jedrskemu razoroževanju – ali pa v slabo smer, izjemno vplivna. Ta korak pritegne veliko pozornosti in spodbuja posnemanje drugih držav. Zdaj smo priča potencialnemu koraku v slabo smer. Če bi ZDA ta korak res naredile, bi bile tudi druge države v skušnjavi, da storijo nekaj podobnega, in tako bi tvegali, da se znova vrnemo v stanje jedrske nevarnosti med Vzhodom in Zahodom, kakršno smo poznali že v času hladne vojne," pove poznavalec Prezelj.

"V zadnjih letih se ponovno aktualizirata razvoj in uporaba jedrskega orožja," je povedala obramboslovka Maja Garb. "Uravnavanje jedrske oborožitve na Zahodu se je po hladni vojni zaustavilo, zaskrbljenost so sicer dvigovale države, kot so Severna Koreja, Indija, Pakistan in tudi Izrael, ki niso podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, so pa jedrsko orožje razvile. Vojna v Ukrajini, ki vključuje jedrsko silo Rusijo, je sprožila dodatno oziroma novo razpravo o jedrskem orožju preostalih držav z jedrskim orožjem in tudi strah pred njegovo uporabo, pomembno vlogo je najbrž imela tudi letošnja intervencija v Iranu proti zmogljivostim za bogatenje urana," oriše stanje.

Bloomberg

 

Spomnimo, od začetka vojne v Ukrajini ruski predsednik Putin pogosto namiguje na možno jedrsko eskalacijo, pri čemer je celo uradno revidiral rusko jedrsko doktrino, da bi znižal prag za jedrske napade. Medtem ko je bilo rusko jedrsko orožje razporejeno v sosednji Belorusiji, kremeljski uradniki tudi grozijo, da bodo jedrsko orožje dobavili Kubi in Venezueli. Novembra je Putin ruskim uradnikom denimo naročil, naj začnejo priprave na morebitno obnovitev jedrskih poskusov.

Ali Trump misli resno?

"Trump je kot vrhovni poveljnik dejansko že dal ukaz, da naj administracija začne priprave za testiranje jedrskega orožja. In glede na to, kakšen 'red' je v prvi polovici leta naredil v administraciji, tudi ne pričakujem ugovarjanja,'' ocenjuje obrambni strokovnjak Erik Kopač. "Vendar je glede na dosedanjo prakso seveda (malo) mogoče, da si bo Trump na poti do realizacije še premislil."

Kopač meni, da takšno sporočilo ZDA "ni dobro za svetovni mir, saj prinaša dodaten pritisk na rušenje obstoječih (jedrskih) razmerij". "Treba je tudi poudariti, da so bili pri tem z razvojem novih orožij, ki lahko nosijo tudi jedrsko orožje (hipersonične rakete, nove balistične taktične rakete ter rakete in torpeda na jedrski pogon), prvi Rusi. ''Odgovor Američanov je tako vsej delno pričakovan, čeprav je tipično Trumpov,'' pove obrambni strokovnjak in doda, da ''spremembe obstoječih jedrskih razmerij, ki so rezultat spremenjenih geostrateških okoliščin, ustvarjajo dodaten pritisk na povečevanje ambicij po razvoju jedrskega orožja tudi med državami, ki tega še nimajo".

"Gre za zelo nevarno retoriko in zaostrovanje na področju jedrskega testiranja oziroma testiranja jedrskega orožja," pove predstojnica Katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan. "S tem se vračamo desetletja nazaj, v čas, ko so bili takšni testi v fizičnem okolju nekaj normalnega in se nihče ni oziral na to, kakšne posledice imajo lahko za življenje in naravo v neposredni bližini."

Juvan izpostavi, da je Trumpove izjave pozneje omilil vojaški vrh, a dodaja, da je retorika "neprimerna in nevarna". "Tudi v luči tega, da to lahko pomeni začetek nove jedrske oboroževalne tekme, nekaj, kar smo zaključili s koncem hladne vojne." Kot obramboslovec Kopač tudi strokovnjakinja Jelen pove, da lahko to med drugimi državami "spodbuja občutke ogroženosti in željo, da tudi same razvijejo takšne zmogljivosti".

Bloomberg

 

Med te države se uvrščajo srednje sile, kot so Savdska Arabija, Iran, Nemčija, Južna Koreja, Japonska, Poljska in tudi Ukrajina, ki se zaradi lastnih okoliščin morda počutijo 'ogrožene'. Obramboslovec Klemen Grošelj izpostavi, da je nova jedrska dirka neizogibna. "Zaradi povečevanja napetosti v svetu bodo nekatere države, ki bi že danes lahko postale jedrske sile, to tudi zares postale. Nemčija ima za izdelavo jedrskega orožja vse, razen politične volje, potem so tu še Južna Koreja, Japonska, Iran in Ukrajina. Zanimiva je Savdska Arabija, ki je financirala pakistansko jedrsko bombo pod pogojem, da bo potem ustrezno količino dobila tudi sama, če Iran dobi bombo," pove.

"ZDA so se sicer že na začetku tega leta zaradi omenjenih in še drugih dogajanj – rast ekonomske in vojaške moči jedrske sile Kitajske – odločile za modernizacijo svojega jedrskega orožja. Vsako orožje naj bi bilo nadomeščeno z novejšo različico. Ne smemo spregledati, da je dogovor glede jedrskega orožja tudi sestavni del pogajanj o miru v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA," izpostavi obramboslovka Garb.

"Proces prestrukturiranja mednarodnega ravnotežja moči, s katerim smo soočeni, odraža tudi jedrsko moč držav. Čeprav se jedrsko orožje še vedno po eni strani šteje kot garant stabilnosti v svetu nasploh, pa na drugi strani šteje tudi lastna jedrska zmogljivost držav, za katero se zdi, da jedrski državi zagotavlja varnost samo po sebi. Tako da je povsem mogoče, da bo kakšna država, ki se čuti ogroženo, pristopila k razvoju lastne jedrske oborožitve," še pojasni poznavalka Garb, ki omeni Iran.