Konec "vikend bolnišk"? Podjetja plačujejo ceno, država pa zaostruje nadzor

V Sloveniji je vse več bolniških odsotnosti in te postajajo resno breme tako za delodajalce kot za zdravstveno blagajno. Prvih 30 dni nadomestila v celoti krijejo podjetja, nato pa breme preide na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – kar ob rastočem številu odsotnosti še krepi pritisk na že tako obremenjen zdravstveni sistem.

Vlada je na terenski seji v Mariboru prejšnji teden potrdila obsežen sveženj sprememb, namenjen zajezitvi absentizma in večjemu nadzoru nad odobritvijo bolniških dopustov. Nove zakonske spremembe podrobneje določajo režim gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo in urejajo t. i. laični nadzor, ki ga je že do zdaj izvajal ZZZS, po novem pa bodo lahko zaposlili več nadzornikov.

"Letos nadzore izvajajo trije laični kontrolorji, do konca tega leta bomo zaposlili še dva, v letu 2026 še enega. Tako bomo število kontrolorjev v prihodnjem letu v primerjavi z letos podvojili," napovedujejo na ZZZS in dodajajo, da so letos (do vključno novembra) izvedli skupno že 5.150 nadzorov na domu zavarovancev.

Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je po seji vlade v Mariboru pojasnila, da je absentizem v Sloveniji velika težava in zahteva visoka finančna sredstva, Slovenija pa je med prvimi državami v Evropi tudi po številu dni odsotnosti z dela zaradi bolezni. Lani jih je bilo v povprečju 11,85, pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in dodajajo, da se je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti v zadnjih 10 letih povečal tako pri ženskah kot moških.

Stroški ZZZS za nadomestila so po pandemiji eksplodirali: s 444 milijonov evrov leta 2020 so v letu 2022 skočili na rekordnih 689 milijonov, v dveh letih pozneje pa kljub manjšim nihanjem vztrajajo nad pragom 600 milijonov evrov, potrjujejo pri ZZZS. Podatki za prvih deset mesecev tega leta pa kažejo, da bo leto 2025 znova med najdražjimi doslej, s stroški okoli 670 milijonov evrov.

 

Naraščajoče odsotnosti postajajo nočna mora delodajalcev

Naraščajoče bolniške odsotnosti vse bolj bremenijo tudi delodajalce, ki na to opozarjajo že več let. "Podatkov o izdatkih za bolniška nadomestila, ki jih izplačujejo delodajalci (praviloma do prvih 30 delovnih dni), nimamo. V grobem pa ocenjujemo, da na letni ravni dosegajo že okoli 500 milijonov evrov," so za Bloomberg Adria potrdili pri ZZZS.

Na skrb vzbujajoče razmere opozarja tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Poudarjajo, da vse več odsotnosti pri nas izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani je bilo zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni, kar podjetja neposredno obremenjuje z višjimi stroški dela in manjšo produktivnostjo.

Člani upravnega odbora OZS si zato prizadevajo za spremembe financiranja bolniških nadomestil – zdaj breme prvih 30 dni krijejo delodajalci, po njihovem bi se to število moralo zmanjšati na 20 dni, kot je veljalo v času prejšnje vlade.

Predsednik OZS Blaž Cvar je pred mesecem dni v pogovoru za Bloomberg povedal: "Nikakor ne želimo omejevati pravic dejansko zbolelih – vsak delodajalec si želi na delovnem mestu zdravega človeka –, omejiti želimo zlorabe, ki jih je preprosto preveč." Med najpogostejšimi vzorci, ki po mnenju delodajalcev kažejo na zlorabe, je omenil pogosto podaljševanje vikendov z bolniškimi odsotnostmi ob petkih in ponedeljkih.

V primeru kršitev bodo zavarovanci ostali brez bolniškega nadomestila. Depositphotos

Slovenija z neomejenim trajanjem bolniških odsotnosti posebnost v EU

Glede na gospodarske dejavnosti je odstotek bolniških odsotnosti že vrsto let največji v rudarstvu, ugotavljajo pri NIJZ. "Velik delež odsotnosti je tudi v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami, odpadki in saniranjem okolja ter v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela je najdaljše v dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva ter v gradbeništvu.”

NIJZ vse več bolniških odsotnosti pripisuje različnim dejavnikom, med katerimi so rast števila zaposlenih, staranje in posledično večja obolevnost delovno aktivnega prebivalstva ter tudi prezentizem (pojav, ko gredo delavci na delo kljub zdravstvenim težavam, čeprav bi jim lahko bila zaradi bolezni odobrena bolniška odsotnost) v preteklosti.

Hkrati poudarjajo, da tudi sistemska ureditev bolniških odsotnosti odstopa od evropskih držav, saj ne podpira dovolj čimprejšnje vrnitve delavca na delovno mesto po zgledu številnih držav članic Evropske unije. "V Sloveniji imamo po eni strani časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti in neomejeno absolutno višino nadomestila, hkrati pa se srečujemo s pomanjkanjem zgodnje poklicne rehabilitacije in reintegracije delavcev po bolezni ali poškodbi, ki bi potekala hkrati z individualno medicinsko rehabilitacijo."

Kaj se spreminja? Zdravniki bodo morali ob odprtju bolniške odsotnosti obvezno določiti tudi režim gibanja pacienta in ga zabeležiti v dokumentaciji. Ta podatek bo postal edini del medicinskega dosjeja, ki bo dostopen delodajalcem. Odhodi v tujino med bolniško odsotnostjo bodo strožje regulirani. Osebni zdravniki potovanj ne bodo smeli več potrjevati – dovoljenje bo lahko izdal izključno zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nova zakonodaja izrecno prepoveduje opravljanje pridobitne dejavnosti med bolniškim staležem, kar zadeva tudi samozaposlene. ZZZS bo dobil možnost zaposlitve dodatnega števila nadzornikov, kar naj bi okrepilo nadzor nad utemeljenostjo bolniških odsotnosti in zmanjšalo število zlorab.

 

Nova ureditev laičnega nadzora pomeni pomemben premik k strožjemu nadzoru bolniških odsotnosti in predvsem k strožjemu sankcioniranju kršitev. V praksi to pomeni, da bodo zavarovanci, pri katerih bo ZZZS ugotovil nepravilnosti, lahko izgubili pravico do nadomestila. Interventni zakon izrecno določa, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela, če v tem času opravlja pridobitno delo ali če ne upošteva pisnih navodil zdravnika o ravnanju v času zadržanosti od dela.

Poleg ukrepov na področju bolniških odsotnosti interventni zakon posega tudi v širše delovanje zdravstvenega sistema. Predvideva dodatno finančno pomoč javnim zdravstvenim zavodom, ki se srečujejo s pomanjkanjem likvidnosti ali kumulativnimi primanjkljaji, ter omogoča plačilo zdravstvenih storitev nad obstoječo mrežo, kadar so te ocenjene kot potrebne. Ukrepi zasledujejo cilj stabilizacije javnega zdravstva v času, ko se številne ustanove spoprijemajo s pritiski tako pri financiranju kot pri dostopu do storitev.

Zakon hkrati ureja razmerje med javnimi in zasebnimi izvajalci ter krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov v sistemu. Med drugim določa pogoje za izvajanje dejavnosti, sodelovanje javnih ustanov z zasebnimi ponudniki na posameznih področjih ter pravila delovanja mreže javnih zdravstvenih storitev. Rešitve naj bi pripomogle k jasnejšim pravilom in učinkovitejšemu zagotavljanju storitev v okviru obstoječih zmogljivosti, kar je eden izmed glavnih izzivov slovenskega zdravstva.