Žal časi, ko so poslovna vprašanja postala politična, še niso minili, kar je tudi posledica zgodovinskih dogodkov. Da naj Vlada preuči možnost vplivanja hrvaške finančne agencije Fina, ki bi z morebitnim prevzemom zagrebške borze postala tudi lastnica Ljubljanske borze, na slovenski kapitalski trg, so vladi predlagali poslanci. Člani parlamentarnega odbora za finance so Vladi prav tako naročili, naj preuči možnost uvrstitve Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo.
Zakaj je transakcija postala politično vprašanje? Poslanci Fini oziroma njeni predhodnici očitajo ključno vlogo, da je v devetdesetih preprečila izterjavo terjatev Ljubljanske banke na hrvaškem trgu, zato ta institucija ne uživa zaupanja, pravijo v Gibanju Svoboda, kjer so predlagali sejo odbora. Skrbi jih, kakšna bo v primeru prevzema usoda slovenskega kapitalskega trga. Ljubljanska borza je bila sicer leta 2008 prodana dunajski, ta pa je pred desetimi leti svoj delež prodala zagrebški borzi.
Po današnjem poročanju STA vlada nasprotuje prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Ta po oceni vlade ne uživa ugleda v Sloveniji, je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Vlada je zato sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena, to pa pomeni, da v primeru prevzema s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje vlade. Sklepi po njegovih besedah v celoti sledijo priporočilom odbora DZ za finance, posredovali so jih svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki o tem, ali bo dal dovoljenje hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Zagrebačke burze, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze, ali ne, prav zdaj odloča na seji.
Pred dnevi je želeni prevzem v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria komentiral tudi finančni ekonomist dr. Draško Veselinovič, ki je bil v devetdesetih ustanovitelj in prvi človek Ljubljanske borze, danes pa je predsednik uprave lobističnega združenja Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju: "Zgodovina ne govori v prid prevzema."
Poudaril je, da NLB na Hrvaškem ne dobi polne licence in da je varšavska borza edini bližnji primer, kjer je lastna država lastnik, drugje so lastniki borz zasebni in strateški. "Ta oblika bo unikatna, če do nje pride, da je tuja država lastnica nacionalne borze, ne poznam takšne oblike lastništva v svetu," pravi Veselinovič. To je primerjal s tem, da bi na primer ATVP postala lastnik neke borze v tujini, kar bi bilo sila nenavadno, sploh ob dejstvu, da je aktualna Vlada prva sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga do leta 2030, zdaj pa bi kot lastnik borze vstopila tuja država, opozarja Veselinovič.
Poznamo primere, ko se firma ukine, čeprav lastniki običajno želijo razvijati podjetja, a tovrstna lastništva so lahko sporna. "V teoriji je vseeno, kdo je lastnik tržnice, v praksi pa ni tako, saj je cel kup mejnih situacij, ko se lahko odločiš tako ali drugače," pravi nekdanji prvi mož borze, ki ni bil navdušen že nad prvo prodaje dunajski borzi, še manj kasneje zagrebški. Dunajska je imela takrat namen združiti borze na področju nekdanje Avstro-Ogrske, pravi sogovornik, a je kasneje po krizi Ljubljansko borzo prodala "za dvajsetkrat nižji znesek, kot jo je kupila".
V zgodovini so bile sicer lastniki borz po svetu države, kasneje pa so prešle v zasebne roke, pogosto so kotirale na lastnih borzah. Borza v Varšavi je morda izjema, ker je država z lastništvom "sistemsko razvijala borzo," pravi Veselinovič, varšavska borza pa danes velja za največjo in najvplivnejšo borzo v Srednji in Vzhodni Evropi. Glede morebitne nacionalizacije Ljubljanske borze Veselinovič pravi, da bi ta lahko bila pozitivna, če bi nadaljevali z izvajanjem državne strategije za razvoj kapitalskih trgov.
A vseeno Veselinovič poudarja, da ni pristaš državnega lastništva, čeprav v tem primeru "govorimo o infrastrukturi, kjer lastnik določa pravila".
.webp){kind=icon}
