Zakaj upokojenci ne smejo delati neomejeno število ur?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je komentiral krajši delovnik za starejše, ki ga prinaša sprememba zakona o urejanju trga dela.

"Ko zaradi demografskih izzivov močno primanjkuje domačih talentov, bi bilo morda namesto spodbujanja, da aktivna populacija pred upokojitvijo dela manj, primerneje spodbujati, da že upokojeni ob prejemanju polne pokojnine lahko ponovno delajo brez omejitev. Narobe svet ..."

S temi besedami je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak na družabnem omrežju LinkedIn komentiral uvedbo novega sistema 80/90/100, ki omogoča manj ur dela starejših zaposlenih.

Pravkar sprejete spremembe zakona o urejanju trga dela namreč prinašajo novost, ki starejšim od 58 let in tistim z vsaj 35 let delovne dobe omogoča, da se z delodajalcem dogovorijo za skrajšanje delovnega časa. Za 80 odstotkov polnega delovnika bo zaposleni dobil 90 odstotkov plače, pravice od socialnih prispevkov pa bodo obračunane 100-odstotno.

Kar v praksi pomeni, da bi lahko delali štiri dni v tednu ali vsak dan uro in pol manj. Starostna meja se bo sicer po letu 2027 postopoma do leta 2035 povišala na 60 let. 

 

 

Zakon je parlament sprejel junija in zdaj čaka na objavo v uradnem listu. Določila zakona bodo začela veljati z začetkom naslednjega leta.

Spremenjeni zakon o urejanju trga dela sicer poleg skrajšanja delovnika za starejše zaposlene tudi povečuje število ur, ki jih lahko upokojenci delajo in pri tem prejemajo pokojnino, s 60 ur na mesec na 85 ur na mesec. Še vedno pa ne omogoča neomejenega dela upokojencev, kot predlaga Blaž Brodnjak.

Zakaj zakon sploh omejuje delo upokojencev? Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na Bloomberg Adria včeraj tega niso pojasnili. Odgovorili so, da je za razlago pristojno ministrstvo za delo.

Ministrstvo: zavarovanje za čas, ko nismo več sposobni delati

Na ministrstvu za delo pa so za Bloomberg Adria pojasnili, da zagovorniki neomejenega dela upokojencev najverjetneje ne razumejo samega koncepta pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre namreč za zavarovanje za čas, ko si posameznik zaradi starosti ali invalidnosti z delom ni več sposoben zagotavljati preživetja.

"Pri osebah, ki še lahko delajo, tak primer še ni nastopil," odgovarjajo na ministrstvu za delo.

Dvig omejitve občasnega dela upokojencev na 85 ur mesečno, pomeni, da smejo upokojenci delati več kot tretjina polne zaposlitve, pravijo na ministrstvu. "Če je nekdo zmožen delati več, ima možnost delne upokojitve – na primer upokojitev za štiri ure in štiri ure dela ... Vztrajamo, da je ustrezna oblika za delo kogarkoli delovno razmerje, s katerim so povezane tudi vse pravice, ki izhajajo iz dela," so odgovorili z ministrstva za delo. 

Delo v drugih oblikah – ki so drugače obravnavane z vidika davkov, prispevkov in predvsem pravic delavcev – je lahko kvečjemu izjema, pravijo na ministrstvu za delo.

Delodajalci vse bolj računajo na upokojence

Za podaljšanje časa za začasno in občasno delo upokojencev so se ob sprejemanju zakona zavzemali delodajalci, ki ob pomanjkanju delovne sile pomoč iščejo tudi pri upokojencih.

"Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu,'' je sporočil glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček v času javne razprave pred sprejetjem zakona.

Upokojenci so nelojalna konkurenca aktivni populaciji

Pri Sindikatu upokojencev Slovenije pa so navedli argumente proti neomejenemu delu upokojencev. To bi lahko vodilo v sistem, kjer bi bili upokojenci prisiljeni delati, ker bi prejemali prenizke pokojnine. Poleg tega so upokojenci nelojalna konkurenca aktivni populaciji, saj zanje ne veljajo kolektivne pogodbe, ampak je njihovo plačilo omejeno zgolj na minimalno urno postavko.

Kot so februarja letos sporočili za STA, mora biti višina pokojnine "dostojna, takšna, ki ne povzroča večjega padca standarda po upokojitvi" in s tem potrebe po dodatnem delu.

 

 

Spoštovanje določil začasnega ali občasnega dela upokojencev nadzira inšpektorat za delo. Lani so inšpektorji ugotovili devet primerov prekoračitve omejitve dovoljenega obsega ur dela. Zpiz na svoji spletni strani navaja, da lahko inšpektor upokojencu izreče globo od 250 do 500 evrov, če preseže omejitev števila ur dodatnega dela ali najvišji dovoljeni znesek. 

Upokojenci lahko namreč z začasnim ali občasnim delom zaslužijo največ 12-kratnik minimalne plače na leto. Ta letos znaša 1.277 evrov bruto, kar nanese 15.324 bruto na leto.

Pozitivne plati dela starejših

V odzivih na komentar Blaža Brodnjaka na omrežju LinkedIn se je večina razpravljavcev strinjala, da bi morali upokojencem dovoliti neomejeno delo. "Ne vidim enega razloga, zakaj upokojenec ne bi smel delati, in to toliko, kolikor hoče. V državno blagajno je 'svoje' že vplačal," je napisal eden od komentatorjev.

Med argumenti za delo upokojencev so uporabniki LinkedIna navedli tudi to, da upokojenci, drugače kot migranti, ne potrebujejo uvajanja za opravljanje dela, imajo ustrezno delovno etiko in organizacijsko kulturo. Poleg tega umsko delo dokazano upočasnjuje staranje, so zapisali v razpravi.

Tudi uvedba sistema 80/90/100 je namenjena temu, da bi starejši dlje časa ostali na trgu dela in ne bi prehitro 'ušli' v upokojitev.

Zaposleni pa imajo že od leta 2019 možnost, da ob izpolnitvi pogojev za upokojitev ostanejo v delovnem razmerju in poleg plače prejemajo del pokojnine. Prva tri leta jim pripada 40 odstotkov pokojnine, naslednja tri leta pa 20 odstotkov pokojnine. Število zaposlenih, ki prejemajo del pokojnine, z leti narašča. Lani jih je bilo 20.198, kažejo statistike Zpiza.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar