Pokojnine strmo navzgor, koliko dobi povprečni upokojenec?

Število upokojencev pri nas znova hitro narašča. Povišujejo se tudi pokojnine. Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) opozarjajo, da učinki prejšnje pokojninske reforme izginjajo.

Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe ali več (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2024 znašala 1.120,72 evra in je bila v primerjavi s predhodnim letom za 8,6 odstotka višja, kažejo pred kratkim objavljeni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

 

 

Kot smo poročali lani, je v letu 2023 povprečna starostna pokojnina za 40 let delovne dobe prvič presegla tisoč evrov. Lani pa so se pokojnine zaradi visoke inflacije in velike rasti plač uskladile za visokih 8,8 odstotka. Letos so se pokojnine z redno uskladitvijo povišale še za 4,5 odstotka.

Povprečna starostna pokojnina na novo upokojenih je lani znašala 1.093 evrov, kar je 11,2 odstotka več kot leta 2023, ko je povprečna pokojnina znašala 983 evrov, kažejo podatki Zpiza.

Ker je letna stopnja inflacije lani znašala dva odstotka, so se starostne pokojnine v primerjavi s predhodnim letom v povprečju realno povečale za 6,9 odstotka, ugotavlja Zpiz.

Ukrepi stare reforme ne učinkujejo več

Ne le višina pokojnin, raste tudi število prejemnikov pokojnin. Število prejemnikov starostne pokojnine se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 v povprečju povečalo za 9.570 oziroma za dva odstotka.

Število prejemnikov starostnih pokojnin je bilo konec minulega leta 493.095, vseh prejemnikov, vključno z delnimi, invalidskimi, družinskimi in vdovskimi pokojninami, pa 647.654.

Pri Zpizu opozarjajo, je stopnja rasti v letih 2023 in 2024 višja, kot je bila v letih od 2015 do 2022. Nižje stopnje rasti v letih od 2015 do 2022 so posledica prejšnje pokojninske reforme, sprejete leta 2012.

To pomeni, da pokojninska reforma iz leta 2012 ne deluje več, je po poročanju STA ob objavi poročila za leto 2024 povedal direktor Zpiz Marijan Papež.

Spremembe pokojninske zakonodaje izpred dobrih deset let so namreč zaostrile pogoje za upokojitev in obenem omogočile možnosti izplačevanja dela starostne pokojnine, če je oseba izpolnila pogoje za upokojitev, a je ostala zaposlena.

 

 

Ker število upokojencev narašča, število zaposlenih pa stagnira, se je začelo poslabševati tudi razmerje med plačniki prispevkov v pokojninsko blagajno in prejemniki – upokojenci. To je z 1,57 leta 2023 upadlo na 1,55 v letu 2024.

Razmerje se je sicer med letoma 2015 in 2022 povečalo z 1,43 na 1,57, saj se je število zaposlenih povečevalo bolj, kot se je povečevalo število upokojencev. Ta trend se je zdaj obrnil.

Skupno povprečno število zavarovancev (plačnikov prispevkov) je v letu 2024 ostalo na enaki ravni kot leto pred tem, znašalo je 998.892, v letu 2023 pa jih je bilo 999.043. "Stopnja rasti je bila v letu 2024 ničelna," so zapisali pri Zpizu.

Državni proračun je lani v blagajno Zpiza plačal 1,38 milijarde evrov ali 316,7 milijona več kot leto prej. Ta denar gre za pokrivanje razlike med plačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami.

V pripravi nova reforma, pogajanja tečejo

Država sicer pripravlja novo pokojninsko reformo, da bi ustavila ali vsaj upočasnila negativne demografske trende. O reformi zdaj potekajo pogajanja, v tem času socialni partnerji – sindikati, vlada in delodajalci – ne želijo dajati vsebinskih izjav.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer januarja v parlamentu povedal, da predlagane dobe za polno pokojnino – 40 let – ne bodo poviševali. To je razočaralo delodajalce, ki si želijo, da bi reforma prinesla dvig predpisane delovne dobe.

Delodajalci se v izhodiščih pogajanj zavzemajo za dvig delovne dobe in so proti dvigu prispevne stopnje za delodajalce, je v komentarju na Golobove besede povedal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Posameznih izhodišč pogajanj, ki še niso končana, ne bi smeli komentirati, je povedal Cvar in dodal, da se bo dogovora držal.

Marijanu Papežu nov mandat na čelu Zpiza Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je prejšnji mesec za generalnega direktorja zavoda vnovič imenoval dosedanjega generalnega direktorja Marijana Papeža. Kandidatka je bila tudi nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak, a je Papeža podprla večina članov sveta Zpiza. Papež Zpiz kot direktor vodi že od leta 2005. Soglasje k imenovanju v že šesti zaporedni mandat mora dati še vlada.

Pokojninska reforma med drugim predvideva dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter s 65 na 67 let za tiste brez 40 let delovne dobe.

V pokoj med 61. in 62. letom starosti

Ženske, ki so se lani starostno upokojile, so bile po podatkih Zpiza povprečno stare 61 let in osem mesecev, moški pa 62 let in devet mesecev. Povečevanje starosti se je tako lani ustavilo. Leta 2023 so bili moški in ženske ob upokojitvi v povprečju za mesec dni starejši.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar