Reforma: Kaj se je zgodilo z dodatnim pokojninskim varčevanjem?

Pokojninska reforma ni prinesla sprva načrtovane samodejne vključitve zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Kaj se je zgodilo, kakšne spremembe prinaša nov pokojninski zakon?

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni varčevanje v tako imenovanem drugem pokojninskem stebru - v pokojninskih skladih, ki jih upravljajo pokojninske družbe, zavarovalnice in banke.

GZS: Pogajanja še niso končana

Vlada je v predlogu pokojninske reforme predvidela, da bi bili vsi zaposleni po novem samodejno vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. Če tega ne bi želeli, pa bi se lahko odločili za izstop.

Pokojninska reforma, o kateri so se prejšnji teden po pol leta dolgih pogajanjih uskladili socialni partnerji, te samodejne vključitve ne predvideva.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da pogajanja o tem še niso končana. "Poglavje drugega stebra je po zaključku prvega dela pogajanj o pokojninski reformi ostalo odprto in se bo obravnavalo tekom javne obravnave," so za Bloomberg Adria odgovorili iz GZS.

Delodajalci, predvsem mala podjetja, so prvotnemu predlogu samodejne vključitve nasprotovali. Po predlogu bi morala namreč podjetja obvezno izenačiti znesek zaposlenega, ki bi ga ta vplačal v svoj pokojninski sklad. Prispevki bi znašali od enega do treh odstotkov plače.

Ministrstvo: Tri bistvene spremembe Na ministrstvu za delo izpostavljajo tri spremembe na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: - Sprememba določb glede izplačila rent. Izračun dosmrtnih rent temelji na precej konservativnem pravilniku, zaradi česar so te rente razmeroma nizke. Širjenje možnosti za t. i. pospešene rente in odprava zahteve, da so rente dosmrtne, bo izboljšala privlačnost dodatnega zavarovanja. - Daljša vključitev v dinamični podsklad. Politika življenjskega cikla je doslej zavarovancem nad določeno starostjo prepovedala, da bi imeli sredstva naložena v dinamičnem podskladu. Zavarovanci bodo sedaj imeli možnost, da z izrecno izjavo ostanejo dlje v dinamičnem podskladu, ki je sicer nekoliko bolj tvegan, a v povprečju precej bolj donosen. Ta možnost ne velja za zavarovance v najstarejši starostni skupini, ki morajo biti vključeni v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo. - Dogovor z zaposlenimi. Delodajalci morajo v prehodnem obdobju izbrati ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in z delavci opraviti razgovor o kolektivni shemi. Dogovorijo se lahko, da premijo vplačuje samo delodajalec, samo delavec ali pa vsak del premije. Možen je tudi dogovor, da nihče ne vplačuje ničesar. Prehodno obdobje je krajše za velika (eno leto) in daljše za srednja ter mala podjetja. "Začetno predlagana samodejna vključitev zaposlenih z možnostjo izstopa trenutno ni zajeta v predlogu, ampak smo predvideli zgolj obveznost delodajalca za izbiro ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja," je za Bloomberg Adria pojasnila Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo.

 

V javni razpravi pred sprejetjem zakona v parlamentu bi lahko sistem spremenili tako, da bo za mala, srednja in velika podjetja obveljala le obveza priprave pokojninskega načrta, so pojasnili pri GZS. "To pa še ne pomeni obvezne vključitve v drugi steber niti za delodajalca niti za delojemalca. Vprašanje se bo uredilo v daljšem prehodnem obdobju, ki ga bo zakon določil," so odgovorili.

Pokojninska družba A: Pomemben korak naprej

Pri Pokojninski družbi A so vseeno zadovoljni z izkupičkom, ki prinaša "več pozitivnih novosti."

"Še posebej podpiramo večjo fleksibilnost pri izbiri naložbene politike, saj bodo varčevalci po predlogu lahko dlje časa ostali v delniških skladih, kar omogoča višji dolgoročni pričakovani donos in posledično več prihrankov za dodatno pokojnino."

Nov predlog namreč predvideva, da lahko varčevalci po posvetu s svetovalcem izberejo bolj tvegan sklad, kot je to določeno za njihovo starostno skupino. Te pravice ne bodo imeli le zavarovanci iz najstarejše starostne skupine (62 let in več). Za te bo obvezen zajamčeni sklad.

Kot pomemben korak naprej pri Pokojninski družbi A vidijo tudi večjo prilagodljivost pri izplačilih, vključno z možnostjo izplačila nedoživljenjskih rent ter enkratnega izplačila za osebe, ki se invalidsko upokojijo ali zbolijo za hudo boleznijo.

Z vidika širjenja pokritosti dodatnega pokojninskega zavarovanja pri zavarovalnici podpirajo uvedbo samodejne vključitve v pokojninske načrte, po kateri bodo morali delodajalci, ki načrta še nimajo, tega oblikovati v dogovoru z zaposlenimi.

"Čeprav predlog zakona ne predvideva obveznega financiranja s strani delodajalca, kot je bilo na primer uvedeno že pred leti v Veliki Britaniji, pa dopušča predlog zakonodaje vse možnosti: financiranje s strani delodajalca, deljeno financiranje ali financiranje izključno s strani zaposlenih. Predlagane spremembe ocenjujemo kot korak v pravo smer," pravijo pri Pokojninski družbi A.

Na podlagi svojih izkušenj bodo "pripravili bodo še nekaj konkretnih predlogov in komentarjev na objavljene predloge, da bi zakonodaja čim bolje zaživela tudi v praksi."

Mala podjetja skrbijo birokratski zapleti

V predlogu sprememb pokojninskega zakona piše, da morajo velike gospodarske družbe pokojninski načrt za svoje zaposlene vzpostaviti najkasneje do konca leta 2026, srednje družbe do konca leta 2027, majhne družbe do konca leta 2028 in mikro družbe do konca leta 2029.

Pri Obrtni zbornici Slovenije so bili ob koncu pogajanj prejšnji teden predvsem zadovoljni, da reforma ne vključuje več samodejne vključitve vseh zaposlenih in obveznega prispevka delodajalcev. Poleg dodatnih stroškov za podjetja bi bil sistem za mikro podjetja z enim ali dvema zaposlenima birokratsko preveč zapleten, menijo pri OZS.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar