'Pokojninska reforma poslabšuje položaj upokojencev'

Pogajanja o pokojninski reformi so v polnem teku in na dan prihajajo prva znamenja napetosti. Pred dnevi se je sindikat upokojencev Slovenije ostro odzval na izjavo ministra za delo Luke Mesca, da se bodo po spremembah pokojninske zakonodaje pokojnine usklajevale drugače kot doslej, kar bi prineslo poslabšanje kupne moči za upokojence.

O pokojninski reformi in položaju upokojencev v družbi smo se pogovarjali s predsednico sindikata upokojencev Slovenije Frančiško Ćetković.

Kako ste zadovoljni z dosedanjim potekom pogajanj o pokojninski reformi?

Sindikat upokojencev, ki je član Zveze svobodnih sindikatov, je prek našega predstavnika seznanjen s potekom pogajanj, naši pogajalci tudi zastopajo naša stališča. Minil je prvi krog pogovorov, v katerem so udeleženci predstavili svoja mnenja o predlogu reforme. Vlada, delodajalci in delojemalci, torej sindikati. Seveda so v prvih pogledih razlike očitne. V drugem krogu pogovorov se bodo začeli dejansko pogajati o posameznih poglavjih. Menim, da ne bo lahko.

Upokojenci se bojimo, da imajo tako delodajalci kot vlada bolj v ospredju vzdržnost pokojninske blagajne, čeprav so v izhodiščih zapisali, da so prvi cilj reforme dostojne pokojnine in dostojno življenje upokojencev. Vendar iz izhodišč in razprave izhaja, da je bolj v ospredju vzdržnost pokojninske blagajne kot zagotavljanje dostojnih pokojnin.

Poleg tega nas moti, da so ukrepi več ali manj usmerjeni v koristi prihodnjih upokojencev. Čeprav so bile v preteklosti storjene precejšnje krivice sedanjim upokojencem. Njihove pokojnine se razlikujejo glede na to, kdaj se je kdo upokojil in pod kakšnimi pogoji.

S pokojninsko reformo bi morali nekoliko omiliti te krivice. Analize tudi kažejo, da je socialni položaj upokojencev slabši v primerjavi z aktivno populacijo. Zato se nam zdi zelo sporno, da bi s spremembami v pokojninski reformi njihov položaj še slabšali.

S tem ste načeli vprašanje usklajevanja pokojnin. V sindikatu upokojencev ste se ostro odzvali na izjavo ministra za delo Luke Mesca, ki je že napovedal, kakšna bo formula usklajevanja pokojnin, čeprav je to šele predlog in predmet pogajanj. V čem je spornost predlagane formule usklajevanja pokojnin?

Formula, ki je predlagana v izhodiščih pokojninske reforme, pomeni zmanjševanje kupne moči upokojencev. Formula, ki v večjem deležu temelji na rasti življenjskih stroškov in v manjši meri na rasti plač, je za upokojence slabša, čeprav se ne sliši tako. Vsi izračuni kažejo, da če ima v formuli za usklajevanje pokojnin rast plač manjši delež, to prinaša upadanje pokojnin. In s tem slabšanje socialnega položaja upokojencev. To je povsem pošteno prikazano tudi v izračunih v predlogu pokojninske reforme.

Če že zdaj ugotavljamo, da je položaj upokojencev slabši, ne moremo z novimi ukrepi tega še poslabševati. To je nesprejemljivo.

Če prav razumem vladno stran, se ta želi izogniti velikemu skoku stroškov za pokojnine zaradi predvidenega povišanja plač v javnem sektorju prihodnje leto.

Če bi se uveljavila predlagana formula, ki bi v večji meri upoštevala inflacijo in v manjši meri povprečno plačo, bi to bilo dejansko slabo za upokojence. Starejši so k napredku in razvoju družbe prispevali prav tako kot zaposleni. Tako ločevati zasluge generacij in delati razdor med njimi je nesprejemljivo.

Pri Zvezi društev upokojencev pravijo, da je predlagana sprememba formule "največji nateg obstoječih in bodočih upokojencev." Se strinjate s tako ostro oceno?

S tem se lahko samo strinjam.

Minister Mesec je obenem priznal, da je bil odmerni odstotek, po katerem so se izračunale pokojnine, v preteklosti nesorazmerno nizek, s tem pa so nekateri dobili pretirano nizke pokojnine. Kako bi bilo mogoče te krivice iz preteklosti popraviti?

Težko je popravljati za nazaj, ker obstaja nevarnost, da bi z ukrepi ustvarili nove krivice. Prejšnja leta smo si močno prizadevali, da smo nekoliko popravili krivico zaradi neusklajevanja pokojnin iz zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) vlade Janeza Janše. Seveda zaostanka v celoti nismo nadomestili, a vsaj do neke meje smo z izredno uskladitvijo pokojnin dosegli popravo krivice.

Če bodo sprejeli predlagani sistem usklajevanja pokojnin, se bodo krivice zaradi različnih odmernih odstotkov še poglabljale.

V sindikatu prelagamo, da bi se zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe s sedanjih 748 evrov dvignila na 903 evre, kot znaša prag revščine. S tem bi se popravile pokojnine vsaj tistim, ki so delali zahtevano dobo, a zaradi nizkih plač ali nizkega odmernega odstotka dobivajo pokojnine pod pragom revščine. Če je nekdo delal 40 let, si zasluži vsaj približno dostojno pokojnino.

Za druge, ki imajo nizke pokojnine iz takšnih ali drugih razlogov, pa predlagamo pomoč v obliki varstvenega dodatka. Če hočemo krepiti prvi pokojninski steber, vanj ne smemo vpeljevati socialnih ukrepov. Za to so namenjeni socialni korektivi, kot je varstveni dodatek.

S 1. julijem 2025 bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Je sistem že zaživel? Lahko upokojenci že koristijo pravice iz tega naslova?

Ko podrobno analiziramo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vidimo, da posamezniku pripada tako malo ur pomoči, da se sprašujemo, ali bo sploh kaj zaleglo. Nekaj ur pomoči na teden za nekoga, ki je skoraj nepokreten, res ni dovolj. Veliko je še odprtih vprašanj pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi.

Se strinjate, da prispevek plačujejo tudi upokojenci? S tem se jim pokojnine znižajo.

Bistveno bo, ali bodo starejši v zameno tudi dobili toliko pravic in pomoči, kot jih potrebujejo.

Že pri uveljavitvi pravice do oskrbovancev družinskih članov se je zapletlo zaradi pridobivanja soglasij centrov za socialno delo.

Zato, ker je moral dati mnenje Zpiz, kjer imajo premalo usposobljenih kadrov. Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost se je podeljevanje mnenj zdaj uteklo in  večjih težav ni več.

Kakšne so razmere v domovih za starejše? Prostora je ponekod celo dovolj, a ni osebja, zato sobe ostajajo prazne.

To je velika težava. Konkretnih številk sicer nimam, direktorji pa opozarjajo, da nimajo dovolj zaposlenih. Že leta vemo, da je treba plače in delovne razmere izboljšati. Vsi smo čakali na nov dogovor o plačah v javnem sektorju. Vendar spremembe dohodkov zaposlenih v domovih za starejše ne bodo tako zelo izboljšale, da bi delo postalo privlačno.

Potrebujemo interventne ukrepe, plače zaposlenih v domovih za starejše je treba povišati takoj! Sicer ne vem, kaj se bo zgodilo, kam bodo šli starejši? Bodo sami doma životarili in umirali? Marsikdo, ki živi v višjem nadstropju, sploh ne more več iz stanovanja.

Prebivalstvo se stara, tako pri nas kot drugje v razvitem svetu. Pokojninska reforma naj bi pripomogla k temu, da bi delali dlje. Kakšno je vaše mnenje?

Pred časom je Slovenija sprejela zelo dober dokument Strategija v dolgoživi družbi, ki je predvidel številne ukrepe, a je šel z novo vlado v predal.

Glede podaljševanja delovne dobe se je dobro obnesel institut delne pokojnine, kjer lahko dobi upravičenec 40 odstotkov pokojnine ob plači, če se še ne upokoji. S tem je motiviral zaposlene, da so ostali na delovnih mestih.

A tega ne more izkoristi vsakdo. Tisti, ki dela fizično v težkih razmerah, resnično komaj čaka, da se upokoji. To moramo upoštevati, saj imamo kljub digitalizaciji še vedno težka fizična dela. Ni mogoče pričakovati, da bodo ljudje delali dlje od zakonsko določene dobe. S tem prihaja do še večjih razlik v višini pokojnin, saj si nekdo ne bo mogel privoščiti, da bi delal dlje in si tako izboljšal ekonomski položaj, drugi pa si ga bo lahko.

Menite, da v slovenski družbi obstajajo predsodki do starejših?

V družbi vsekakor obstaja starizem, to je negativni odnos do starejših. Češ, kaj se oglašate, saj imate pokojnine, medtem ko se mladi v službah borijo za preživetje. To je res, a v sindikatu upokojencev menimo, da morajo pripadniki različnih generacij skrbeti drug za drugega in delati v skupno dobro.

V časih, ko sem začenjala svojo službeno pot, sem kot pripravnica dobila mentorja, ki me je dve leti uvajal v delo. Čeprav sem ekonomistka, sem v tekstilni tovarni spoznala vse delovne procese. Tako bi lahko bolje izkoristili starejše zaposlene, ki imajo veliko znanja in izkušenj. Mladi bi se z njihovo pomočjo lahko hitreje uveljavili na delovnem mestu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar