Kitajski avtomobili, ki osvajajo Slovenijo

Boj za avtomobilski tržni delež je na Kitajskem oster. Nižanje cen in različne druge prodajne taktike so pritegnili pozornost vodstva, ki se je pred dnevi zavezalo k ukrepanju na trgu. Krvavi boj znamke sili k širjenju na druge trge. Med temi je precej mikaven evropski in seveda tudi slovenski trg. Ameriški je zaradi visokih carin nedostopen. V Slovenijo je letos vstopilo več kitajskih znamk, ki imajo ambiciozne načrte. Kolikšen del trga jim je uspelo doseči in kateri modeli so pri Slovencih najbolj priljubljeni?

Kitajske znamke s 67-odstotno rastjo

V prvi polovici leta 2025 je bilo registriranih 1.042 avtomobilov kitajskih znamk, kar pomeni 67,2-odstotno medletno rast. Kitajske znamke so v prvem polletju uveljavljenim proizvajalcem odščipnile 3,46 odstotne točke trga, kar je slabo odstotno točko trga več kot v letu 2024. Na prvem mestu je znamka Dongfeng, ki je osvojila 1,49 odstotne točke trga, in s prvega mesta je izrinila MG, ki je osvojil 1,11 odstotka trga. V drugi polovici leta pod okriljem skupine Emil Frey na trg vstopa tudi znamka Leapmotor. Ali bo največ kupcev 'ukradla' evropskim ali že prisotnim kitajskim znamkam, bo pokazal čas.

Najbolj prodajani model v Sloveniji je bil po prvem polletju Dongfengov T5 evo, ki je našel 260 kupcev. Gre za bencinsko gnanega športnega terenca, ki je na voljo v dveh različicah in s ceno 27.900 ali 28.900. V letu 2024 je nastopal pod blagovno znamko Forthing, ki prav tako v lasti Dongfenga. Na drugem mestu je MG-jev električni model ZS EV, ki je bil najbolj prodajani kitajski model v letu 2024. Na tretjem mestu je električni model dongfeng box.

Prvo peterico zaokrožata Geelyjeva modela coolray in starray, ki ju poganjajo bencinski motorji. Med desetimi najbolj prodajanimi kitajskimi modeli so še trije MG (MG4 electric, MG HS in MG3 hybrid+), Dongfengov enoprostorec U-tour in športni terenec znamke Lynk and co 01.

Tudi med kitajskimi znamkami prevladuje bencinski pogon

Analiziranje prodanih modelov še kaže, da tudi med kitajskimi znamkami Slovenci raje kupujejo klasično gnane bencinske modele in hibride. Delež električno gnanih modelov je bil v prvem polletju 36 odstotkov, bencinskih pa 64 odstotkov. Delež bencinskih in hibridnih modelov se je v letu 2025 povečal. Lani je bil delež električnih avtomobilov pri kitajskih znamkah pri 44 odstotkih. Počasnejši prihod električnih kitajskih avtomobilov je mogoče pojasniti tudi s carinami, ki so bile uvedene oktobra lani.

Slovenija počasnejša od Evrope, najhitrejši so na Norveškem

Na evropskem trgu so kitajske znamke v maju (za junij podatki še niso na voljo) dosegle 5,9-odstotni tržni delež. To je dvakrat več kot v istem obdobju lani, ko so si odrezale 2,9-odstotni tržni delež. V tem času, ko se je evropski trg povečal za 2,5 odstotka, so registracije kitajskih znamk zrasle za 111 odstotkov, kažejo podatki družbe Jato. Na nemškem trgu je delež izredno majhen. Po petih mesecih je bil delež kitajskih znamk le 1,5 odstotka. V nemški trdnjavi nastopa manj znamk kot na Slovenskem. Maja pa je bil delež večji, in sicer 2,2 odstotka, kažejo podatki KBA.

Slovenija je po hitrosti sprejetja kitajskih znamk med evropskimi državami v zlati sredini. Prodor električnih avtomobilov je precej hitrejši kot na nemškem trgu, vendar počasnejši kot na celotnem evropskem trgu. Najbolj so se kitajske znamke razširile na norveškem trgu. V prvem polletju so dosegle 10,04-odstotni tržni delež. Norveška je zaradi svoje pravne ureditve, kulture in velikosti evropski laboratorij za električna vozila, je za CNBC povedal Felipe Munoz, analitik iz Jato Dynamics. Dodaja, da je Norveška vstopna točka za vse neznane znamke, ki so pripravljene prodajati električna vozila v preostalem delu celine.

Lani menjava na kitajskem prestolu

Kitajski proizvajalci še vedno krepijo položaj na globalnem trgu. V letu 2024 so si prilastili rekorden 21,7-odstoten tržni delež. Lani pa je sledila menjava na prestolu. Po letih prevlade družbe SAIC se je na prvo mesto povzpel BYD. Prvemu je globalni tržni delež upadel s 5,4 na 4,3 odstotka, medtem ko je BYD svoj delež povečal – s 3,3 na 4,6 odstotka. Deleže so povečali še Geely, Li Auto in avtomobilska družba Chongqing.

Zakaj so kitajske znamke tako hitro pograbile tržne deleže, pokažejo podatki o globalni prodaji. Večina globalne prodaje se ustvari v azijsko-pacifiški regiji, delež v letu 2025 znaša 54,9 odstotka. Evropa izgublja pomen, saj se je delež globalne prodaje od leta 2019 zmanjšal za več kot štiri odstotne točke, na 17,7 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Severnoameriški trg si je po upočasnitvi v času pomanjkanja polprevodnikov opomogel. V letu 2025 se je delež globalne prodaje povečal na 51,1 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar