Pričakovali prevlado BYD, vendar je Musk obrnil ploščo

Države so skoraj soglasno že pred leti odločile, da bo prihodnost mobilnosti električna. V tem času je bila idealno pozicionirana Tesla, ki je prva na trgu ponudila električne modele in užila sadove spodbujanja električnih avtomobilov. Že leta 2008 se je začelo omenjati tudi kitajsko podjetje BYD, v katero je denar vložila Berkshire Hathaway Warrena Buffetta. Takrat neznani kitajski dobavitelj baterij za mobilne telefone se je razvil v največjega kitajskega proizvajalca električnih avtomobilov.

Kitajskemu podjetju so napovedovali svetlo prihodnost, na nevarnost kitajskih proizvajalcev pa je lani opozarjal tudi izvršni direktor Tesle Elon Musk. V 2024 so za las zaostali za Teslo, ki je dobavila le 25 tisoč avtomobilov več; po proizvodnih številkah pa je BYD Teslo ugnal za 4.500 avtomobilov. A prodor kitajske znamke na zahodne trge je bolj zadržan. V ZDA so jim na trg preprečile 100-odstotne carine, ki jih je uvedel že predsednik Joe Biden. Prodor na evropski trg pa so prav tako otežile 17-odstotne carine, ki jih je lani uvedla Evropska unija (EU).

BYD v prvem polletju Teslo prehitel za 300 tisoč avtov

Po prvem polletju je BYD že prehitel Teslo in jo pravzaprav zasenčil. BYD je po šestih mesecih prodal 2,145 milijona vozil nove energije. To je 33 odstotkov več kot v prvem polletju 2024, vendar podatek vključuje tudi priključne hibride. Baterijskih avtomobilov so v šestih mesecih prodali več kot milijon, kažejo podatki družbe. Prodaja se je povečala za 40,9 odstotka. Tesla je v prvem polletju dobavila skoraj 721 tisoč avtomobilov, kar je 13,2 odstotka manj kot v istem obdobju 2024, kažejo podatki Tesle.

V EU BYD še vedno zaostaja za Teslo. A zaradi Muskovega političnega udejstvovanja se je razlika letos precej zmanjšala. Po sedmih mesecih je bilo v EU registriranih 77.446 tesel, kar je medletno 43,5 odstotka manj. BYD je na drugi strani ustvaril 251-odstotno rast. Registriranih je bilo 58.434 avtomobilov znamke BYD, kot kažejo podatki Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).

BYD znižal napoved prodaje za milijon

Kljub visoki rasti prodaje električnih modelov se je globalni električni tržni delež BYD celo malenkost zmanjšal. Le redki proizvajalci so tržni delež povečali zaradi vse večje konkurence. Najhuje je na Kitajskem, kjer se odvija pravo klanje. Domači proizvajalci, številni so tudi v državni lasti, so dosegli konkurenčno prednost zaradi visoke vertikalne integracije, kar pomeni, da sami poskrbijo za večino vrednostne verige, vključno s pridobivanjem surovin. Dosegajo veliko stroškovno in časovno učinkovitost ob pomoči državnih subvencij.

To pomeni izjemno konkurenčno okolje na kitajskem trgu, kjer se je vnela cenovna vojna. Maja je cene zniževal prav BYD in sprožil potres v panogi. Cene so nato znižali tudi Geely, Chery in Saic, v vojno pa se je vmešala še država, ki je ukazala ukinitev iracionalne cenovne konkurence in osredotočenje na inovacije in kakovost. Cenovna vojna že vpliva na marže in poslovanje proizvajalcev.

 

Cenovna vojna požira marže BYD

Kombinacija neugodnih domačih makroekonomskih dejavnikov in zunanjetrgovinskih vplivov povzroča težave, ki spominjajo na tiste na zastalem nepremičninskem trgu. Ponudba 130 kitajskih avtomobilskih znamk je prevelika za domači trg. Država domačih kupcev ne more spodbuditi k večjemu trošenju, tuji trgi pa se zapirajo z uvajanjem carin. Podrobneje smo o konkurenci pisali v članku na povezavi.

BYD je v drugem trimesečju zabeležil prvo krčenje dobička po več kot treh letih; dobiček je na medletni ravni upadel za 30 odstotkov. Prihodki so zrasli, vendar so popusti in agresivno oglaševanje požrli marže. Temu primerno se je odzvala tudi delnica – po majski cenovni vojni je začela izgubljati vrednost. Od lanskega septembra do maja je skoraj podvojila svojo vrednost, od vrha v maju pa je izgubila 31,5 odstotka. Delnica je še vedno 32,6 odstotka višja, kot je bila pred enim letom.

Za zadnji padec vrednosti je poskrbela novica, da je Buffettov Berkshire Hathaway prodal lastniški delež in unovčil dobičke.

Delnica Tesle kljub nižji prodaji raste

Skoraj obratna je zgodba pri ameriškem konkurentu Tesli. Družba se zaradi politične avanture Muska bori z upadanjem prodaje. Vrh je dosegla decembra po zmagi Donalda Trumpa, nato pa je z Muskovim službovanjem v administraciji ameriškega predsednika in v uradu za vladno učinkovitost (Doge) izgubljala vrednost. Julija se je ljubezen med Muskom in Trumpom ohladila. Ob prej omenjenih padajočih številkah prodaje se je vrednost delnice po osredotočenju Muska na Teslo poleti umirila.

Najbogatejši Zemljan od takrat poskuša družbo preusmeriti od električnih avtomobilov k humanoidnim robotom ter umetni inteligenci. V začetku meseca je na družbenem omrežju X zapisal, da bo približno "80 odstotkov vrednosti Tesle pripadla robotu optimusu". Fundamenti družbe so še vedno šibki. Analitiki pričakujejo, da se bo dobiček v 2025 znižal za 30 odstotkov. Posel z robotiziranimi taksiji je še več let oddaljen od točke, ko bo dobičkonosen, ob tem pa se mora boriti s konkurenco. Nekateri na Wall Streetu so prepričani, da bo Tesla na področju robotiziranih taksijev vodilna, druge vlagatelje pa skrbita nižja prodaja in visoko vrednotenje delnice.

Rast delnice je septembra pognala novica, da je Musk kupil delnice Tesle, vredne milijardo dolarjev. Kot je pisal Bloomberg, je šlo za odziv na nori predlog upravnega odbora, ki je predlagal nagrado tisoč milijard dolarjev v delnicah, če doseže več ambicioznih ciljev. S to rastjo je delnica splezala na najvišjo raven v 2025. Razmerje dobička na delnico – kazalnik, ki ga vlagatelji uporabljajo za vrednotenje delnice – se je močno povečalo, ker so se pričakovanja glede ustvarjenega dobička zmanjšala. Delnica Tesle se trenutno giblje pri 186-kratniku prihodnjega 12-mesečnega dobička. Za primerjavo: pri indeksu S&P 500 je razmerje pri 23-kratniku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar