Xijeva avtoindustrija: Od paradnega konja do sistemskega tveganja

Medtem ko se Kitajska poskuša prikazati kot alternativa ekonomskemu nacionalizmu in iracionalnosti, ki ga je z MAGA gibanjem in trgovinsko vojno sprožil drugi prihod Donalda Trumpa na čelo ZDA, se sama ubada s podobnimi posledicami državnega protekcionizma strateških sektorjev industrije.

Najprej se je v azijski velikanki pred leti zrušil nepremičninski trg, ki daleč presega povpraševanje po novih stanovanjih, pa čeprav ta tudi na Kitajskem podobno kot pri nas veljajo za hranilnice vrednosti in naložbo v varno prihodnost naraščaja. Da v kitajskem razvojnem modelu, ki ga za vsako ceno in vsem sredstvi spodbuja država v tekmi z razvitim Zahodom, močno škriplje, pa nazadnje kažejo tudi razpoke v avtomobilskem trgu.

Avtomobili za prgišče dolarjev

Ta se je na račun državnih vzpodbud proizvajalcem v zgolj nekaj letih razbohotil tako v prodaji kot tudi številu domačih znamk. Novih proizvajalcev je več kot 200, kitajska strategija visokotehnološkega razvoja (high quality production forces), ki ekonomski vzpon države utemeljuje na modelu državne stimulacije proizvajalcev električnih vozil in omejevanja konkurence med njimi, pa je v zgolj nekaj letih sprožila neverjeten razmah in tehnološki napredek kitajske avtoindustrije doma in po svetu.

Kitajski trg obsega 30 milijonov vozil, s čimer država predstavlja tretjino globalne prodaje vozil, medtem ko je še pred štirimi leti izvozila komaj milijon, lani pa že pet milijonov vozil. Toda ustvarjanje ugodnih pogojev za njen razcvet je avtoindustrijo lani pahnilo v uničujočo cenovno tekmo do dna, razmere pa se letos kvečjemu poslabšujejo.

Cenovna vojna na največjem avtomobilskem trgu na svetu se je le še zaostrila, saj avtomobilski proizvajalci še naprej znižujejo cene in brezplačno ponujajo funkcije, ki so bile prej obravnavane kot premijske, na primer pomagala za avtonomno vožnjo. Kitajski gigant BYD je konec tedna napovedal novo serijo subvencij in prodajnih akcij za več kot 20 modelov, s čimer se je začetna cena najcenejšega modela, kompaktnega seagulla znižala na vsega 7765 dolarjev, poroča Reuters.

 

 

Avtomobilski 'Evergrande trenutek'

Spodbujanje prodaje je zasnovano na modelu 'staro za novo', saj morajo kupci za pridobitev subvencij zamenjati svoje stare avtomobile. Potem ko je BYD sklestil cene vozil – in tečajev delnice za skoraj 9 odstotkov –, mu je že čez nekaj dni sledil konkurenčni Geely, ki je prav tako znižal cene svoje modelske palete.

Prvi mož Great Wall Motor, Wei Jianjun je konec tedna opozoril na to, da kitajska avtomobilska industrija s cenovnimi vojnami postaja na las podobna nepremičninskemu trgu. Agresivno nižanje cen proizvajalcev je označil za "Evergrande trenutek avtoindustrije", s čimer je ciljal na zadolženega nepremičninskega razvijalca, ki je postal središče likvidnostne krize v tamkajšnjem nepremičninskem sektorju.

Opozoril je, da neusmiljena konkurenčna vojna proizvajalce sili v vse bolj tvegane strategije, ki se že odražajo na upadanju kvalitete avtomobilov in njihove varnosti ter zanesljivosti.

Odziv vlade

Vzporednice z nepremičninskim trgom se tako po vzvodih njegove krepitve in posledičnega vzpona nadaljujejo tudi ob doseganju nevarnih vrhuncev. Podobno kot je po razbohotenju špekulacij z nepremičninami leta 2016 dejal voditelj Xi Jinping, in sicer da so te "za življenje, ne špekuliranje", tako je včeraj tudi tamkajšnja vlada pozvala avtoindustrijo naj ustavi brutalne cenovne vojne, ki ogrožajo razvoj sektorja.

Ministrstvo za industrijo je napovedalo, da bo v sodelovanju s policijo sprožilo boj proti nelojalni konkurenci in sprejelo potrebne regulativne ukrepe. "V cenovni vojni ni zmagovalcev, kaj šele prihodnosti," je pristojno ministrstvo zapisalo v izjavi za javnost na svojem WeChat profilu in se zavezalo, da bo zaščitilo potrošnike in spodbujalo zdravo konkurenco in razvoj sektorja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar