EU mobilizira ruske milijarde, ECB svari: 'Na kocki je verodostojnost evra'

Evropska unija se je pri snovanju nadaljnje pomoči Ukrajini znašla v pravno-finančnem primežu. V trezorjih belgijske klirinške hiše Euroclear leži okoli 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke, ki so v središču dileme o pomoči Ukrajini v zanjo najbrž najbolj kritičnem trenutku skoraj štiriletne vojne.

Po pravkar sprejetem proračunu za prihodnje leto si bo morala Ukrajina ob 18,5-odstotnem primanjkljaju na tujih trgih izposoditi vsaj 45 milijard evrov. Država naj bi po ocenah Mednarodnega denarnega sklada v letih 2026 in 2027 potrebovala vsaj 135 milijard evrov. Skoraj tretjino poračuna namreč porabi za obrambne izdatke, pri čemer ZDA v želji po hitrem končanju vojne stopnjujejo pritisk na Kijev in mu odrekajo logistično, vojaško in finančno pomoč. Zato naj bi ji 90 milijard evrov zagotovila EU.

"Dejstvo je, da se ZDA umikajo iz evropske varnostne arhitekture, to pa ne postavlja pod vprašaj le prihodnosti Nata, ampak tudi evropskega sistema kolektivne varnosti," je o doslej tretjem poskusu končanja vojne s strani Donalda Trumpa dejal geopolitični analitik Klemen Grošelj. "Za nas v Evropi je dolgoročno izredno nevarno, da se EU ni uspelo uveljaviti kot resen geopolitični akter," je pesimistično ocenil. Danes Bloomberg poroča, da ZDA aktivno lobirajo pri večih državah EU, da bi preprečile sprejetje načrta za ureditev posojila Ukrajini.

Kalkulacija načrta Evropske komisije (EK), s katerim bi države EU zagotovile jamstva za delitev tveganja odplačila posojila Ukrajini, je tako ekonomska kot tudi varnostna. Z uporabo v Evropi zamrznjenih ruskih sredstev bi namreč Bruselj proti muhastim ZDA okrepil svojo geopolitično vlogo ter obenem za prihodnji dve leti rešil vprašanje ukrajinskega proračuna.

Značilno evropska dilema

Toda EK je ob tem trčila na nasprotovanje evropskih bankirjev v Frankfurtu. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v primeru uporabe ruskih sredstev posvarila pred negativnimi posledicami za evro. ECB med drugim skrbi scenarij, v katerem bi morala ta zagotoviti likvidnost Euroclearu, če države članice EU ne bi izpolnile svojih zavez o poroštvu. "Takšen predlog ne pride v poštev, saj bi verjetno kršil pravni vidik Pogodbe EU, ki prepoveduje monetarno financiranje," so nam sporočili s sedeža ECB. Banka namreč vseskozi opozarja, da se ne bo pustila potisniti v vlogo posojilodajalca v sili (lender of last resort). 

Rešitev, ki se zdaj kristalizira v Bruslju, je t. i. reparacijsko posojilo (reparations loan), ki bi ustrezalo mednarodnopravni zakonodaji. Osrednja težava, s katero se soočajo evropski odločevalci, je načelo imunitete državnega premoženja, katerega garant je mednarodno pravo. Enostranska zaplemba premoženja centralne banke bi bila brez pravnomočne sodbe ali mirovne pogodbe kršitev, ki bi jo Rusija lahko uspešno izpodbijala na sodišču, hkrati pa bi ustvarila nevaren precedens.

Vendar je po mnenju pravne stroke treba upoštevati širši kontekst ruske agresije. "Gre za kriterij sorazmernosti, saj se EU sicer s kršitvijo določenih pravil mednarodnega prava odziva na predhodno kršitev temeljne (kogentne) norme mednarodnega prava s strani Rusije, to je na agresijo proti Ukrajini," meni Maruša T. Veber, direktorica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Zato je predsednica komisije Ursula von der Leyen pred dnevi opredelila dva možna pristopa, o katerih bodo sredi meseca razpravljale članice na Evropskem svetu. Prva mogoča rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav EU, predvideva zadolževanje na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštvo uporabili evropski proračun. Medtem ko druga rešitev predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji.

Kot pojasnjuje Veber, se je EU "ravno zaradi teh dilem odločila, da narativ premakne od zasega premoženja k uporabi premoženja". Ta semantični in pravni popravek je po besedah avtorice študije, ki jo je pripravila za Evropski parlament, bistven. S tem bi se izognili zapletom zaradi trajnega odvzema lastninske pravice in ga nadomestili z začasno uporabo sredstev, ki temelji na reverzibilnosti.

Jedro predloga uporabe ruskih sredstev tvori mehanizem reparacijskega posojila. Ukrajina bi prejela posojilo, za katero bi jamčili z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. "Ta predlog poskuša upoštevati vse kriterije mednarodnega prava," razlaga Veber. Logika je, da Rusija plača za reparacije, in če tega ne stori, kar je glede na odzive Moskve pričakovano, se bo posojilo poplačalo iz njenih zamrznjenih sredstev pri klirinški hiši Eurocelar. "V primeru, da te reparacije ne bi bile plačane, bi se ta mehanizem sprožil," dodaja Veber.

Pravna podlaga za ta manever je doktrina protiukrepov (countermeasures). V mednarodnem pravu lahko oškodovana država (ali skupina držav) v odgovor na kršitev druge začasno preneha izpolnjevati svoje obveznosti do kršiteljice – v tem primeru obveznost spoštovanja imunitete premoženja. Vendar Veber opozarja na stroge pogoje: ukrepi morajo biti sorazmerni in, kar je ključno, reverzibilni. "Ko bi se to protipravno stanje zaključilo, se pravi, ko bi se ruska agresija končala, bi se moralo vzpostaviti prejšnje stanje," poudarja.

Vprašanje namembnosti

Velik del ruskih obveznic je že dospel, kar pomeni, da v trezorjih ni več le vrednostnih papirjev, ampak gre za likvidna sredstva (gotovina). To ustvarja tako imenovane nepričakovane dobičke, ki so v bistvu obresti, pravno pa so lažja tarča kot glavnica, saj zanje ne veljajo enaka pravila o lastništvu. "Na podlagi pogodbe med Euroclearjem in rusko centralno banko je komisija ocenila, da za obresti to lastništvo ne velja v enaki meri kot za glavnico," pravi Veber. "Pravno gledano, je klasifikacija torej drugačna". Do tretjega četrtletja 2025 so samo ti obrestni prihodki znašali skoraj 4 milijarde evrov.

Pravnica opozarja, da bo ključen tudi namen, kako se bo ta denar porabil. "Najmanj sporno je, če se sredstva porabijo neposredno za reparacije, čeprav v ozadju slišimo tudi druge predloge," pravi in pri tem omeni nabavo orožja.

ECB: Pod vprašajem zaupanje v evro

Medtem ECB glasno nasprotuje tovrstnim rešitvam, saj meni, da je na kocki stabilnost finančnega sistema. Lagarde opozarja, da bi poseg v rezerve tuje centralne banke poslal uničujoč signal globalnim trgom. "Prehod od zamrznitve k zaplembi premoženja je pravno izjemno tvegan," je bila jasna. ECB se poleg vloge boji scenarija, v katerem bi države globalnega juga začele množično umikati svoja sredstva iz evrskega območja, kar bi povzročilo dvig stroškov zadolževanja, povečalo inflacijo in destabiliziralo bančni sistem. "Če ne bomo spoštovali pravne države, bomo izgubili kredibilnost, ki jo potrebujemo za ohranitev mednarodnega finančnega reda," svarijo pri ECB.

Poleg ECB je predlogu EK nenaklonjena še Belgija, kjer je sedež Euroclearja. Država meni, da je zaradi tega izpostavljena morebitnim ruskim povračilnim ukrepom v obliki tožb, na podlagi dvostranskega investicijskega sporazuma, ki ga je država s Sovjetsko zvezo podpisala leta 1989.

Kremelj je z njimi že zagrozil, vključno z zaplembo zahodnega premoženja v Rusiji. Po drugi strani Belgija od dobičkov pobira davek od dohodkov pravnih oseb, kar je belgijski blagajni v zadnjih dveh letih prineslo 2,7 milijarde evrov, kažejo podatki Evropskega parlamenta.

 

Mancevič: EU kaže nemoč

"Na tem primeru se kaže nemoč EU, ki institucionalno preprosto ni ustrezno oblikovana in pripravljena na soočanje s tako velikim izzivom, kot je Rusija danes in bo najverjetneje še prihodnje desetletje," o zapletih okoli uporabe sredstev meni direktor podjetja NC3 in poznavalec posovjetskega časa Denis Mancevič.

''Uporaba zamrznjenih sredstev nedvomno pomeni tveganje,'' pravi Mancevič, saj bi Kremelj v tem primeru zagotovo posegel po nacionalizaciji tujih podjetij. Andrej Kostin, predsednik ruske banke VTB in tesni zaveznik Vladimirja Putina, je opozoril, da bi se "Moskva na uporabo zamrznjenih sredstev za posojilo Ukrajini odzvala z zasegom premoženja evropskih vlagateljev v Rusiji. Temu bi lahko sledilo 50 let sodnih sporov tudi po tem, ko bi bil v Ukrajini že dosežen mir". Namestnik ruskega Sveta za nacionalno varnost Dimitrij Medvedev pa je uporabo sredstev za reparacijska posojila primerjal z vojno napovedjo: "Takšna dejanja bi po mednarodnem pravu lahko opredelili kot posebno vrsto casus belli." 

Kot smo pisali, je temu ukrepu najbolj izpostavljena domača Krka. Glede izpostavljenosti domačih farmacevtov ruskemu trgu in možnim zapletom na račun zaplemb premoženja so analitiki francoske zavarovalnice Coface za Bloomberg Adria ocenili, da ima ruska vlada zakonsko podlago za to že od leta 2023. "Zato imajo tam prisotna podjetja zelo verjetno pripravljene scenarije obvladovanja tega tveganja," menijo.

''Prav tako so nekatera ruska podjetja znotraj EU že bila podržavljena,'' dodaja Mancevič na drugi strani. Geopolitični opazovalec meni, da bo Rusija brez dvoma odgovorila z dodatnimi nacionalizacijami podjetij v lasti zahodnih družb. "A to počne že danes in je počela v preteklosti," pravi, ''takoj ko so obstajali zadostni ekonomski interesi elit blizu Kremlja.''