Izjave tedna: Prosimo ne povzročajte dodatne zmede!

Tudi iztekajoči se teden ni minil brez razburljivih dogodkov in izjav. Ki kažejo tudi na razliko med željo po ukrepanju in sposobnostjo delovanja v pozitivni smeri. Ni bilo prvič, da vladni predstavniki niso zbudili prevelikega zaupanja, da so sposobni probleme reševati bolje, kot jih ustvarjati.

Davčni strokovnjaki in gospodarstveniki so na posvetu na primer vlado pozvali, naj davčno reformo raje pusti kar pri miru, kot da že sedaj zapletene zadeve še dodatno zakomplicira.

"Raje bi videl, da davčne reforme ne bi bilo. Ker če bo, bi lahko naredila več škode kot koristi," je bil odkrit Mojmir Mrak iz ljubljanske Ekonomske fakultete. Pritegnil mu je davčni strokovnjak Ivan Simič: "Srce me boli, ko vidim številke izpisov iz slovenskega davčnega registra. Slovenija rabi več davčnih zavezancev, ne strukturne spremembe davkov."

Poplave niso več ustrezen izgovor

Besed ne izbirajo niti gospodarstveniki. ''Za vse, kar gre narobe, so krive poplave. Pa to ni res. Poplav ni več,'' je povedal predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek. Vlada jim je obljubljala delovno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov šestih resornih ministrstev, da bi se pogovarjali o zakonu o umeščanju logistične infrastrukture, a so septembrski sestanek prestavili zaradi poplav, novega pa še niso sklicali.

Tudi napovedi predsednika vlade o množični gradnji nadomestnih hiš za tiste, ki so (ali bodo) ostali brez bivališča so se pol leta po poplavah izkazale za preoptimistične. 

Marsikdo raje ne čaka na državo

Tomaž Žohar, župan Braslovč (kjer je uničenih največ stavb), je povedal, da s proizvajalci hiš po njegovih podatkih še ni nobene resne komunikacije, saj za to še ni nujno potrebnih konkretnih podatkov. Ni še znano, koliko družin in posameznikov se bo selilo na nadomestno lokacijo in koliko jih bo našlo drugo obliko namestitve, je pojasnil župan Žohar. Prebivalci so si medtem že sami začeli urejati nova bivališča, je povedal direktor občinske uprave občine Gornji Grad Zdenko Purnat.

V minulem tednu so finančniki, investitorji in špekulanti končno dočakali začetek trgovanja na borzi s promptnimi skladi, ki sledijo ceni bitcoina. Zeleno luč jim je po dolgem omahovanju prižgala ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC).

Bitcoin je bil v središču pozornosti

V nasprotju z vsesplošnim navdušenjem se slišijo tudi drugačna mnenja glede naložbenega potenciala bitcoina. Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, je povedal, da njegova družba ne investira v bitcoin in to se tudi po začetku trgovanja s promptnimi skladi v bitcoinih v ZDA ne bo spremenilo.

"Moje mnenje o bitcoinu je, da je neke vrste digitalno zlato, ki se je zgodovinsko izkazalo kot slaba naložba, saj ne prinaša dividend kot delnice, obresti kot obveznice ali najemnin kot nepremičnine." To po mnenju Hribarja razumejo tudi tradicionalni institucionalni vlagatelji v ZDA.

Ko se teden preveša v vikend pa se stopnjujejo pričakovanja pred volitvami na Tajvanu, ki vedno prinesejo napetosti s (celinsko) Kitajsko. "Nikoli ni vprašanje, ali bo Kitajska poskušala vplivati na tajvanske volitve, temveč zgolj kako" je komentirala sinologinja Saša Istenič Kotar.

"Ko ujameš zajca, lahko poješ tudi lovskega psa," je povedal najverjetnejši zmagovalec tajvanskih volitev Lai Ching-te opozicijskemu kandidatu o tem, da dobri odnosi s Kitajsko opozicije ne bodo zavarovali, če se Peking odloči za pripojitev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar