Približno pol leta po uničujočih poplavah avgusta lani je država pripravila prvi seznam objektov za odstranitev, ki jim po mnenju strokovnih služb s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti.
Na seznamu je trenutno 348 objektov iz 23 občin, največ objektov za rušenje je v občini Braslovče ‒ 137. Seznam se bo še dopolnjeval oziroma spreminjal, saj se nekatere študije poplavne in plazovne ogroženosti in ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še izvajajo, so ob objavi v ponedeljek zapisali pri službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih. "To pomeni, da bodo lahko objekti bodisi dodani bodisi umaknjeni iz seznama," so zapisali ob objavi seznama.
"Trenutno delamo na pripravi in sprejemu sanacijskega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) na nadomestni lokaciji za nadomestitveno gradnjo. Vzporedno delamo na projektiranju komunalne infrastrukture," je odgovoril župan Braslovč Tomaž Žohar. S proizvajalci hiš po njegovih podatkih še ni nobene resne komunikacije, saj za to še ni nujno potrebnih konkretnih podatkov. Ni še znano, koliko družin in posameznikov se bo selilo na nadomestno lokacijo in koliko jih bo našlo drugo obliko namestitve, je pojasnil župan Žohar.
Preberi še
Seznam: Katera podjetja so zaradi poplav prejela najvišje predplačilo?
Predplačila zaradi škode po poplavah doslej prejelo več kot tisoč podjetij, največje KLS Ljubno. Objavljamo seznam prejemnikov.
05.01.2024
Vlada sprejela zakon, ki dviga davek na dobiček in obdavčuje bilančno vsoto bank
Vlada je sprejela obsežen zakon o obnovi, ki dviga davek na dobiček pravnih oseb z 18 na 21 odstotkov in obdavčuje bilančno vsoto bank z 0,2 odstotka.
23.11.2023
Boštjan Šefic krajanom Strug predlaga, da se umaknejo
Državni sekretar, zadolžen za obnovo poplavah, je krajane pozval, naj se umaknejo na začasne lokacije, saj jih ogroža plaz.
20.10.2023
Kdo bo financiral stroške obnove in sanacij poplav?
Treba je oblikovati ustrezne vire financiranja naravnih nesreč in kriz.
18.10.2023
Šefic o sanaciji po poplavah: Čakajo nas težke odločitve
V naslednjih tednih bodo znane odločitve o usodi stavb, poškodovanih v poplavah in morebitnih preselitvah prebivalcev prizadetih območij na nove lokacije.
17.10.2023
Kako je vlada razdelala oceno popoplavne škode po kategorijah?
Za skoraj milijardo evrov je škode v gospodarstvu .
15.10.2023
Vlada: Škode po poplavah za slabih 10 milijard evrov
Minister zagotovil, da bo vloga za črpanje solidarnostnih sredstev EU oddana pravočasno.
04.10.2023
Sloveniji se za poplave obeta skoraj 6,5 milijarde evropskih sredstev
Obisk von der Leyen Sloveniji prinaša obet 6,5 milijarde evrov povartnih in nepovaratnih sredstev.
09.08.2023
Golob o napovedani množični gradnji: Ne vem, ali bomo uspešni
Inženirska zbornica: Kadrov je dovolj, treba bo pospešiti pridobivanje dokumentacije.
08.08.2023
Obnova po poplavi: Tipske montažne hiše so cenejše in hitreje narejene
V Marlesu pravijo, da so tipske hiše racionalno zasnovane, cenejše in jih je mogoče hitreje zgraditi
09.08.2023
Cilj, da bodo vsi pod streho do začetka naslednje zime
V občini Gornji Grad je na seznamu 22 objektov. Direktor občinske uprave občine Gornji Grad Zdenko Purnat je v pogovoru za Bloomberg Adria prav tako poudaril, da je seznam začasen in da se bo še spreminjal. Po njegovem mnenju bo treba individualno za vsak objekt v pogovoru z lastnikom poiskati najboljšo rešitev, ki bo mogoče za vsak primer drugačna. Ti postopki so se po njegovem mnenju šele začeli. Če bo padla odločitev za rušenje, bo država objekt odkupila in podrla, na tisti lokaciji pa novega ne bodo postavili, je pojasnil.
Predsednik vlade Robert Golob je nekaj dni po poplavah napovedal množično gradnjo montažnih bivališč za ljudi, ki so v poplavah ostali brez domov. Objekte naj bi priskrbeli domači izvajalci.
Po besedah direktorja Zdenka Purnata si je država zadala za cilj, da bodo vsi prebivalci, ki so bili prizadeti zaradi poplav, v novih objektih do naslednje zime.
Ni še znano, koliko objektov bo treba izdelati
Iz službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih so sporočili, da bodo v naslednjem tednu začeli z individualni pogovori z lastniki objektov, predvidenih za rušenje. Državna tehnična pisarna pa je že pričela s pripravo podrobne ocene in strokovnega mnenja za vsak objekt, ki je na seznamu. "Od odločitve lastnikov objektov pa bo odvisno, koliko hiš bo potrebno izdelati, na podlagi javnega razpisa pa se bo potem izbralo izvajalca. Zato v tem trenutku še ni znano, koliko hiš bo potrebno izdelati," so odogovorili iz službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih.
Dvom, da bo mogoča množična gradnja tipskih hiš
Prebivalci so si medtem že sami začeli urejati nova bivališča, je povedal Purnat. Nekatere družine v njihovi občini že čakajo na gradbena dovoljenja za novogradnjo na drugi lokaciji in ne nameravajo čakati na državo. Graditi nameravajo že spomladi. Sicer pa so primeri posameznikov različni. Nekateri starejši so se na primer odločili, da gredo v dom za starejše in ne iščejo nove hiše, je povedal Purnat. Zato dvomi, da bo mogoče problem reševati z množičnimi tipskimi gradnjami, ki so jih vladni predstavniki omenjali po poplavah. "Nekomu bo država le plačala odškodnino, komu pa bo dejansko zgradila objekt na novi lokaciji," je povedal Purnat.
Pri Lumarju z vlado še niso sklenili dogovora
Pri proizvajalcu montažnih hiš Lumar iz Maribora, pri katerem je vlada po poplavah povpraševala glede možnosti izdelave večjega števila novih nadomestnih hiš, so včeraj odgovorili, da konkretnega dogovora do zdaj z vlado niso sklenili.
"V Lumarju nimamo novih informacij glede popoplavne obnove in gradnje hiš, ki bi nadomestile v poplavah uničene objekte. Tudi sami nismo bili glede tega v zadnjem obdobju aktivni, saj verjamemo, da morajo vlada in pristojne službe najprej pripraviti vse potrebne podlage in dokumente," je odgovoril Marko Lukić, direktor Lumarja.
Če je montažna gradnja še vedno predvidena kot način gradnje in obnove po poplavah, bo treba informacije pridobiti čim prej, da se bodo lahko proizvajalci ustrezno pripravili z dodatnimi zmogljivostmi in organizacijo dela, je opozoril Lukić. Ob zagotovitvi dodatnih kapacitet za proizvodnjo hiš bodo namreč morali ustrezno organizirati tudi vse podizvajalce na gradbiščih, saj je tudi te objekte treba izvesti strokovno in kakovostno, je za Bloomberg Adria odgovoril Lukić.
Že ob prvotni napovedi o množični gradnji nadomestnih hiš je Lukić opozoril, da bo težko pravočasno pridobiti zemljišča in dokumentacijo.
Marles ponuja pomoč pri sanaciji in gradnji novih objektov
Pri podjetju Marles Hiše, največjem slovenskem izelovalcu montažnih hiš, so odgovorili, da še nimajo informacije, kakšne bi lahko bile možnosti za postavitev novih objektov. Pravijo, da se zavedajo stiske in si prizadevajo, da z znanjem in podporo pomagali s sanacijo v poplavah poškodovanih montažnih objektov in z gradnjo novih. Stranke iz prizadetega območja bodo obravnavali prednostno.
Končujejo se šele nujna dela za odpravo posledic poplav
Vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je v torek med obiskom Gorenjske povedal, da še vedno opravljajo prva nujna dela za odpravo posledic na vodotokih ter za zmanjšanje nadaljnjih tveganj, je poročala STA. Šele ob koncu teh delo bodo začeli pripravljati dolgoročne načrte, je povedal Šefic.
Predsednik vlade Robert Golob je nekaj dni po poplavah napovedal množično gradnjo montažnih bivališč za ljudi, ki so v poplavah ostali brez domov. Objekte naj bi priskrbeli domači izvajalci, Golob je dejal, da bi skupaj lahko izdelali sto hiš na mesec. Takrat so na vprašanja Bloomberg Adria tako pri Lumarju kot pri Marlesu, ki sta največja slovenska proizvajalca montažnih objektov, potrdili, da so iz vlade dobili vprašanja o možnostih izdelave večje količine objektov. Izkazalo se je, da je njihova mesečna proizvodnja bistveno manjša od tiste, ki jo je navedel Golob.
Ocena vlade: Škode je za deset milijard, kaj kažejo številke?
Zelo približen izračun pokaže, da bi država za nakup 348 hiš, ki bi nadomestile vse iz omenjenega seznama objektov za rušitev, v primeru okvirne cene 250 tisoč evrov za hišo potrebovala 87 milijonov evrov.
Vlada je konec novembra lani začasno dvignila davka na dobiček pravnih oseb za tri odstotne točke (z 19 na 22 odstotkov) in uvedla davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. Z davkoma namerava država zbrati 1,5 milijarde evrov v petih letih in jih nameniti obnovi po poplavah, je ob sprejemu zakonov povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Približno 420 milijonov je za ukrepe po poplavah država iz proračuna izplačala že leta 2023, je povedal minister.
Vlada je oktobra ocenila, da je škode po poplavah skupaj s predvideno obnovo za 9,9 milijarde evrov. Gospodarstvo, prebivalci in infrastruktura naj bi imeli za približno pet milijard škode, od tega gospodarstvo za nekaj manj kot milijardo, prebivalstvo okoli 800 milijonov, preostanek pa infrastruktura, je v državnem zboru poslancem oktobra povedal predsednik vlade Robert Golob.
Podjetja so sicer do decembra prijavila za skupaj 384,5 milijona evrov škode, kažejo podatki ministrstva za gospodarstvo. V kmetijstvu pa naj bi avgustovske poplave v Sloveniji povzročile za 145 milijonov evrov škode, je septembra v Bruslju povedala takratna kmetijska ministrica Irena Šinko. S posledicami poplav je seznanila tudi kolege iz držav članic Evropske unije.
Dopolnjeno z izjavo župana Braslovč Tomaža Žoharja, odgovorom službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih ter odgovorom podjetja Marles Hiše.