Kitajsko napenjanje mišic Tajvan potiska na tuje trge, tudi slovenskega

V Tajvanu bodo v soboto potekale predsedniške in parlamentarne volitve, s katerimi bo 23-milijonska država redefinirala odnos s celinsko Kitajsko, ki otok po načelu ene Kitajske razume kot eno svojih provinc. Volitve imajo dinamiko padanja domin, saj bo od tega, kdo bo zmagovalec, odvisno, kako bo ta kritični meddržavni odnos (re)definiran in posledično kako stabilna in varna bo regija jugovzhodne Azije. Pri tem še zdaleč ne gre samo za geopolitična in varnostna vprašanja, ampak predvsem gospodarska.

Ljudska republika Kitajska je z 18.500 milijardami dolarjev vrednim gospodarstvom drugo največje na svetu in prvo v regiji, Tajvan s slabimi 1.600 milijardami pa 21. in osmo regionalno. Tajvan proizvaja večino naprednih polprevodnikov na svetu (okoli 60 odstotkov), medtem ko z 90 odstotki globalne dobavne verige skoraj popolnoma obvladuje proizvodnjo manj zmogljivih čipov. V svetovnem merilu 5,6 odstotka celotne dodane vrednosti izhaja iz panog, ki uporabljajo čipe, kar pomeni skoraj 6.000 milijard dolarjev.

Skupna tržna vrednost 20 največjih strank velikana Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. (TSMC) je približno 7.400 milijard dolarjev, navaja Bloomberg. Tajvanska ožina je ena najprometnejši ladijskih poti na svetu; skoznjo pluje blizu 90 odstotkov največjih tovornih ladij, dnevno kar 250, kažejo podatki Bloomberga. Velika večina zabojniškega tovora, ki se pretaka skozi 180-kilometrsko ožino, je namenjenega v ZDA in Evropo, zaradi česar je volilna vročica v Tajvanu pomembna tudi za slovensko gospodarstvo in podjetja.

Tajvan kitajsko nadomešča z evropsko trgovino

Tajvanski predsednik ima bistvene pristojnosti za oblikovanje tajvanske zunanje politike, zato so volitve ključne za umestitev otoka v mednarodna trgovinska oziroma gospodarska razmerja. Po oceni Chung Ying Leeja, predavatelja ekonomije z Nacionalne tajvanske univerze, naraščajoče geopolitične napetosti v jugovzhodni Aziji že spreminjajo usmeritev tajvanskega gospodarstva na trge zunaj neposredne bližine. "Zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko so številni tajvanski proizvajalci, ki so bili močno odvisni od kitajskega trga, že utrpeli precejšnje stroške s selitvijo trgovine in diverzifikacijo proizvodnje," za Bloomberga Adria pojasnjuje ekonomist.

Bloomberg Mercury Tajvan proizvede večino naprednih polprevodnikov na svetu (okoli 60 odstotkov), medtem ko z 90 odstotki globalne dobavne verige skoraj popolnoma obvladuje proizvodnjo manj zmogljivih čipov.

 

Pravi, da je velik del zunanje trgovine otoka doslej pomenila trgovina s Kitajsko, a prav od volitev bo odvisno, "kako bo Tajvan urejal odnose med državama in razvijal globalno trgovinsko partnerstvo z drugimi državami". Negotovost zaostrovanja odnosov s svojo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Tajvan poskuša ublažiti z vzpostavljanjem "močnejših gospodarskih povezav z evropskimi državami". TSMC in druga visokotehnološka podjetja iz Tajvana gradijo tovarne čipov v Nemčiji, pravi, pri čemer pa se tok trgovine krepi tudi v nasprotni smeri. "Več velikih evropskih podjetij, kot so ASML, Merck in Air Liquide, se je odločilo povečati naložbe v Tajvanu," pojasnjuje ekonomist.

Genialis: Po volitvah pričakujemo običajno poslovanje

Znaten vpliv volitev na gospodarsko sliko Tajvana, ki je izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, poudarja tudi vodja Centra za tajvanske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Saša Istenič Kotar. Ohranjanje stabilnosti v čezožinskih odnosih je "ključno za gospodarsko blaginjo Tajvana in ohranjanja tajvanske avtonomije", ki je bistvo tajvanske identitete, pravi.

Tajvanska veleposlanica Katharine Chang je v intervjuju za Bloomberg Adria o preusmerjanju trgovine na druge svetovne trge, vključno s slovenskim, povedala, da si tajvansko kolesarsko podjetje Gusto v Sloveniji prizadeva vzpostaviti 10 milijonov evrov vredno evropsko kolesarsko vozlišče. "Leta 2022 je trgovina med Tajvanom in Slovenijo dosegla 258 milijonov dolarjev, kar je več kot 11,5-odstotno povečanje od leta prej," je pojasnila. Dodala je, da je zaznan povečan interes za sodelovanje na področju kolesarske industrije, biotehnologije in personalizirane medicine.

Navedla je podjetji Genialis in Cosylab, kamor vstopajo oziroma so prisotni tajvanski partnerji. Z vprašanjem, kakšne bodo posledice volitev na poslovanje, smo se obrnili na obe podjetji. V biotehnološkemu startupu Genialisu pojasnjujejo, da "spremembe ne bodo vplivale na poslovanje na otoku. Naši stiki na vladni ravni ter v zasebnih in javnih organizacijah pričakujejo, da bodo po volitvah nadaljevali običajno poslovanje," so navedli v odgovoru. Iz Cosylaba pojasnil nismo prejeli.

Na navedbe veleposlanice Chang se je tik pred volitvami s pojasnilom ostro odzvalo veleposlaništvo Kitajske v Sloveniji. Pismo smo na naši spletni strani v celoti objavili danes.  

Cena Kitajske invazije na Tajvan? 10 tisoč milijard dolarjev

Strokovnjaki, s katerimi smo v uredništvu analizirali tajvanske volitve, se strinjajo, da je cilj vseh političnih opcij ohranjanje krhkega ravnotežja v odnosih s Kitajsko. "Izid (volitev) je gotovo zelo pomemben, ampak volitve statusa quo ne bodo spremenile", je na naše vprašanje, kakšen bo vpliv volitev odgovoril Igor Rogelja, predavatelj politične ekonomije in sinolog na Univerzitetnem kolidžu v Londonu.

Bloomberg Economics je izdelal analizo posledic morebitnega konflikta, ki kažejo, da bi resda malo verjetna uradna razglasitev samostojnosti otoka lahko sprožila kitajska invazijo, kar bi globalno gospodarstvo pahnilo v nepojmljivo katastrofo. Cena konflikta bi bila z 10 tisoč milijardami dolarjev gospodarske škode enormna. Globalni BDP bi se skrčil za 10,2 odstotka, kar je približno toliko kot skupna škoda globalne finančne krize leta 2009 in pandemije covida v 2020.

Kaj leta 2024 čaka tajvansko in kitajsko gospodarstvo?

Po poročanju Focus Taiwan, ki navaja ocene tamkajšnjih možganskih trustov, bo tajvanski BDP v letu 2023 narasel za 1,45 odstotka, z rahlo revizijo navzdol zaradi šibkega svetovnega povpraševanja, inflacije na ciljnih trgih in agresivnega zviševanja obrestnih mer pri večjih centralnih bankah, kar vpliva zlasti na tajvanski izvoz. Za letos analitiki Tajvanu napovedujejo 3,18-odstotno rast.

Istenič Kotar v zvezi z zapuščino Tsai Ing-wen, ki se po osmih letih vodenja države poslavlja z mesta predsednice, navaja, da je ta z vidika gospodarstva dobra. "Tajvan ostaja med 21 največjimi gospodarstvi sveta, BDP se je v osmih letih opazno zvišal, borzni indeks TWSE pa podvojil," pravi. Ob tem dodaja, da je pomemben dejavnik gospodarskega in trgovinskega razcveta poglabljanje demokracije in uvajanje reform, ki so "okrepile demokratični in pravni sistem države". Tajvanska inflacija se je decembra gibala pri 2,71 odstotka.

Za primerjavo: Kitajska naj bi po večini projekcij lansko leto z velikimi izzivi sklenila z zanjo zgolj petodstotno rastjo, pri čemer je predsednik Xi Jinping v svojem novoletnem nagovoru slikovito dejal, da se je velikanka v letu 2023 soočala s "čelnimi vetrovi". Kot kaže, se bodo ti v 2024 nadaljevali, saj Kitajska v novo leto vstopa s precej negativne ekonomske, socialne in demografske prtljage. O ciljih za letošnje leto politično vodstvo v Pekingu vsled deflacije (decembrska inflacija pri –0,5 odstotka) za zdaj vztrajno molči.

Pri reviji The Economist so glede svojevrstne dileme, s katero se soočajo partijski ekonomisti, pronicljivo zapisali: "Če menijo, da je petodstotna rast nova normalnost, lahko ostanejo pri tem cilju. Doseganje takšnega cilja pa bo leta 2024 težje kot letos [članek je bil objavljen decembra], saj gospodarstvo ne more računati na koristi ponovnega odprtja kot med pandemijo. Vendar bi lahko bolj ambiciozen cilj služil svojemu namenu, saj bi poudaril vladno zavezanost rasti in zagotovil vlagateljem več fiskalne pomoči, če bo ta potrebna."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar