Prevoznikom bo pri zelenem prehodu morala pomagati država

Logistika prva začuti upad ali rast gospodarstva, je dejal predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek na ponovoletnem srečanju z novinarji. Trenutno sicer ne čutijo velikih nihanj poslovanja, a ''glede na situacijo obstaja nevarnost, da se bo obseg dela zmanjšal'', je dejal Pišek v pogovoru za Bloomberg Adria TV.

Napadi na ladje v Rdečem morju in posledične preusmeritve prevozov lahko prinesejo tudi cenovne pritiske. In logistične težave pri organizaciji že dogovorjenih prevozov. Cenovnih pritiskov se še bolj bojijo zaradi podražitve cestnin v Avstriji, Nemčiji in tudi Sloveniji ter zaradi naraščanja stroškov dela.

Po besedah Piška na ''več kot 85 odstotkov stroškov prevozniški sektor nima vpliva'', podražitev pa tudi ne uspejo dovolj hitro prenesti v končne cene prevozov. Razlog so dolgotrajne pogodbe, zaradi katerih potrebujejo tudi tri ali štiri mesece za uskladitev cen.

V tem času pa ''se že pojavijo velikanske izgube, če ne uspeš uskladiti cene,'' je razočaran Pišek. Zato vladi predlagajo uzakonitev dodatka na gorivo. Tega že poznajo v številnih državah, plačujejo ga tudi letalskim družbam. V praksi se višina dodatka prilagaja nihanju cen goriv.

Digitalizacija prevozništva za manjše gneče

Za spodbudo razvoja sektorja si želijo več posluha politike. Pri tem izpostavljajo digitalizacijo transporta, podporo zelenemu prehodu in hitrejše, predvsem pa bolj resno umeščanje logistične infrastrukture ob avtocestah.

Prevozništvo danes ni več takšno, kot nekoč, ''ko je bil samo volan,'' je bil slikovit Pišek. Digitalizacija je nujna zaradi boljše pretočnosti cest in mejnih prehodov ter pristanišč. ''Vsak avto ima satelit, logistični programi spremljajo kamione in te stvari so zelo drage,'' pravi Pišek.

Če bi bili dragi sistemi tudi medsebojno povezani, bi tovornjake usmerjali s cest na parkirišča, sporočali, kdaj ''startajo, na primer iz Celja ali Maribora in pridejo točno na nakladanje''. To bi panogi prineslo prihranke. S tem se ukvarja posebna delovna komisija na infrastrukturnem ministrstvu.

Podobno aktivnost pričakujejo glede razvoja logistične gospodarske infrastrukture, kot jo poznajo ''med Mariborom in Rotterdamom'', pravi predsednik sekcije prevoznikov. Ob avtocesti bi morala biti ustrezno umeščena ''industrija, intermodalni logistični centri, mali logistični centri'', pravi Pišek.

Izgubljene razvojne priložnosti

Ne v času ''prejšnje ne zdajšnje vlade se ni nič premaknilo niti za milimeter,'' izgubljene priložnosti razočarano opisuje Pišek. Pravi, da obstaja interes številnih investitorjev, a se brez ustreznega in hitrega umeščanja v prostor investicij ne da zagnati.

Vlada jim je obljubljala delovno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov šestih resornih ministrstev, da bi se pogovarjali o zakonu o umeščanju logistične infrastrukture, a so septembrski sestanek prestavili zaradi poplav, novega pa še niso sklicali. ''Za vse, kar gre narobe, so krive poplave. Pa to ni res. Poplav ni več,'' je oster Pišek.

''Če bi v gospodarstvu tako delali, bi država imela prazen proračun,'' je jasen sogovornik. Podobno je vse zastalo pri zelenem prehodu. V Nemčiji po Piškovih besedah država električno tovorno vozilo, ki stane 400 tisoč evrov, subvencionira s 180 tisoč evri. V Sloveniji pa teh subvencij ni.

''Nihče nima tega denarja. Če bi morali to financirati preko bank, bi se cene prevoza povečale za 400 odstotkov in posledično vse blago,'' pravi Pišek. Zato prevozniki menijo, da se glede na njihove izkušnje zeleni prehod v Sloveniji dogaja le na papirju.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar