Vse več starih, vse manj mladih, kaj to pomeni za trg dela?

Napovedi statistikov so neizprosne; v naslednjih generacijah bo delež starejših med prebivalci Slovenije vse večji, delež mladih pa vse manjši. Zaradi upadanja rojstev, zmanjševanja umrljivosti in s tem podaljševanja življenja se v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalcev.

V začetku leta 1982 je bilo v Sloveniji dvakrat več otrok (starih do 14 let) kot starejših od 65 let in 2,8-krat več mladih (starih do 19 let). V začetku leta 2022 pa je bilo starejših 40 odstotkov več kot otrok in skoraj osem odstotkov več kot mladih. Evropski statistični urad Eurostat napoveduje, da bo leta 2100 v Sloveniji starejših 2,5-krat več kot otrok.

Prideljevanja bo več, pravi ministrstvo za delo

Poleg tega naj bi se zaradi zmanjšanja števila rojstev v Sloveniji do leta 2100 število prebivalcev zmanjšalo za156 tisoč ljudi glede na leto 2022 in padlo pod dva milijona – na 1,95 milijona prebivalcev.

 

 

Iz ministrstva za delo so za Bloomberg Adria odgovorili, da Eurostat v osnovni projekciji podcenjuje obseg priseljevanja. "Predvidevamo torej lahko, da bo staranje slovenske družbe zaradi višjih migracij v prihodnosti manj pereč problem kot se kaže v uradnih statistikah: brez migracij pa bi bile razmere bolj kritične, saj imamo v Sloveniji negativen naravni prirast (več umrlih kot rojstev), ta trend pa se bo kot kaže zaenkrat nadaljeval."

"Primanjkljaj delovne sile je strukturne narave. Glavna strukturna značilnost je staranje prebivalstva. Število tistih, ki vstopajo na trg dela, ni toliko kot tistih, ki izstopajo," je pred kratkim povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Razmere na trgu dela silijo delodajalce, da ohranjajo v zaposlitvi starejše delavce, čeprav bi imeli rajši zaposlenih več mlajših in sveže šolanih delavcev. Vendar je za slednje velika konkurenca in jih ni dovolj, meni profesor ljubljanske ekonomske fakultete Janez Malačič. Po drugi strani pa se delodajalci trudijo ohranjati čim bolj vzdržno starostno strukturo svojih zaposlenih.

 

 

"Starejši zaposleni v Sloveniji vse preveč zgodaj odhajajo v pokoj, saj je zaposlenost v starosti 56 in več let pri nas še zmeraj med nižjimi v EU. Takšne razmere lahko spremeni samo dodatno usposabljanje starejših na delovnem mestu in sprememba motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o odhodu v pokoj ali podaljšanju zaposlitve do višje starosti," je za Bloomberg Adria komentiral profesor Malačič.

Za posameznega človeka je daljše življenje in doživetje 80-ih ali celo 90-ih let pozitivno, še posebej, če si z nezdravim življenjskim slogom ni nakopal preveč kroničnih prezgodnjih bolezni, pravi Malačič. Staranje prebivalstva po drugi strani pa ima lahko za posameznika številne in težko predvidljive posledice, povezane s sposobnostjo kritja stroškov zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe starih ljudi, ki jih je vse več.

Trendov ni uspelo ustaviti nobeni evropski državi

Da bi zmanjšali trende staranja prebivalstva, bi potrebovali "dobro zamišljeno, široko družbeno usklajeno in temeljito uresničevano prebivalstveno politiko," meni profesor Malačič. Ta bi morala mladim dolgoročno zagotavljati socialno varnost in odgovarjati na številna vprašanja in ovire, ki jim preprečujejo, da bi rojevali dva do tri otroke v povprečju na družino.

Ker pa tega ni uspelo uresničiti nobeni evropski državi, je treba ukrepe po njegovih besedah kombinirati z učinkovito migracijsko politiko, ki bi morala preprečevati negativno selekcionirane migracije, s katerimi se v državo priseljuje več slabše izobraženih in odseljuje več bolj izobraženih.

 

 

Število delovno aktivnih starejših od 65 let se je v Sloveniji že leta 2017 izenačilo s številom delovno aktivnih mlajših od 29 let in je leta 2023 že bistveno presegalo število mlajših zaposlenih, kažejo podatki. Povprečna starost delovno aktivnega prebivalstva se je v Sloveniji v desetih letih od 2013 do 2023 povišala za 1,6 leta in je lani znašala 43,6 let.

Ukrepi za starejše in mlajše

Da bi zaposlene dlje časa zadržali na delovnem mestu, jim država omogoča izplačilo dela pokojnine, če nadaljujejo z delom kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev. Zaposleni se lahko upokojijo tudi delno in delajo manj ur ter tako dobivajo del plače in del pokojnine. Tisti, ki delajo dlje, dobijo tudi višjo pokojnino zaradi višjega odstotka za izračun pokojnine. Delodajalci pa so delno oproščeni plačila prispevkov v višini 30 odstotkov za zaposlene, ki so dopolnili 60 let starosti, so sporočili iz ministrstva za delo.

Na drugi strani država z ukrepi mladim poskuša olajšati prihod na trg dela, preprečiti atipične oziroma prekarne oblike dela ter jim s štipendijami pomagati pri izobraževanju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar