Izjave tedna: Kako sem diktatorju sestrelil vohunsko karjolo

Diplomacija je subtilna igra na dolgi rok, kjer je za mikroskopsko majhen napredek izrečenih veliko všečnih, a praznih puhlic in prijaznih, a izumetničenih gest. Razen takrat, ko to ni, slednje pa umanjkajo. Ampak potem se že pojavi vprašanje, ali gre nemara še vedno za diplomacijo ali nekaj povsem drugega in njej nasprotnega – recimo provokacijo.

Tako bi lahko razumeli sredi tedna izrečene besede ameriškega predsednika Joeja Bidna na račun kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki po mnenju Američana nima pojma, kaj naklepajo njegovi vohuni oziroma generali. "Razlog, zaradi katerega se je Xi Jinping tako vznejevoljil, ko sem mu sestrelil balon, otovorjenim z dvema karjolama vohunske opreme, je ta, da ni vedel, da je balon tam, kjer je bil. Ne, čisto zares, največja zadrega diktatorjev je, ko ti ne vedno, kaj se dogaja," je Biden glede incidenta z vohunskim balonom, ki so ga Združene države s precejšnjo mero pompa in histerije konec januarja sestrelile nad svojim ozemljem, povedal potencialnim donatorjem njegove predsedniške kampanje.

Osemdesetletni Biden je imel v nepričakovanem trenutku lucidnosti najbrž prav, težava pa je seveda ta, da je ta prišel v skrajno neprimernem trenutku, za povrhu pa je bila "resnica" še javno izrečena. Če bi kaj takega izustil izključno vpričo svojo žene Jill Biden, bi ta v zimzeleni folklori zakonskega življenja verjetno le zamahnila z roko in si mislila svoje, ali pa bi soprogu kvečjemu zabrusila naj že enkrat preneha s svojim dnevnim sanjarjenjem. Ker pa je bila ob izrečenih besedah v dvorani poleg Jill še cela vrsta novinarjev, si je ta verjetno z roko zgolj deprimirano pokrila oči, kajti mož predsednik je prekršil glavno pravilo diplomacije – nikoli ne reci tistega, kar si zares misliš, četudi imaš lahko prav.

Bidnov faux pas je toliko bolj problematičen, ker je bil izrečen v trenutku, ko so sino-ameriški odnosi na najnižji točki nasploh. Kakor da to ne bi bilo dovolj, je ameriški predsednik kot slon v trgovini s porcelanom potolkel vse napore svojega prvega diplomata Antonyja Blinkna, ki ga je preko vikenda na letališču v Pekingu pričakal brezimni partijski protokolist, nazaj domov pa ga je pospremil sam predsednik Xi.

Če je Biden s sestrelitvijo Xijevega balona daljnoazijskemu avtokratu oziroma – po novem - diktatorju "slekel hlače", potem po oceni ekonomista in predavatelja na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmirja Mraka to Kitajska že vrsto let počne državam v razvoju. "Ker država za najemanje posojil Mednarodnega denarnega sklada mora, kot sem omenil, izvesti cel kup reform, pri kitajskih posojilih pa to ni jasno. Če Kitajci posojila izdajajo brez tovrstnega pogojevanja, to pomeni, da te države v ekonomskem in političnem smislu še bolj vežejo nase. Po domače rečeno bodo tem državam v končni fazi slekli hlače," je o namerah Pekinga z vidika bilateralnih posojil državam v razvoju v pogovoru za Bloomberg Adria dejal ekonomist.  

O razlogih o tem, zakaj je ministrica Irena Šinko, ki je v vladi premiera Roberta Goloba pristojna za kmetijstvo, "slekla hlače" zdaj že bivšemu direktorju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Matjažu Gučku ter ga zamenjala z novim-starim Janezom Posedijem v pogovoru za Bloomberg Adria ni bila povsem jasna. Pravzaprav je v zvezi s tem podala precej nasprotujoči si izjavi. "Vsekakor inšpektorjem popolnoma zaupam, menim, da svoje delo opravljajo v redu," je bil sprva njen odgovor na vprašanje glede (ne)ustreznega nadzora v klavnicah. Potem pa je kasneje v intervjuju v zvezi z zamenjavo vodstva UVHVVR, kamor spadajo tudi inšpektorji, dejala, da "(mi) smo ocenili, da je potrebna sprememba, da potrebujemo bolj učinkovito upravo." Pri tem je zanimivo predvsem to, da je nekdanja ministrica Aleksandra Pivec zamenjavo Posedija na mestu direktorja UVHVVR dolgo časa argumentirala s povsem enakimi razlogi, ki so zdaj odnesli Gučka – t.j. slabo vodenje.

    

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar