Zgodbe dneva: Ukrajina, Nato in zemljišča na dražbah

Pripravili smo pregled novic dneva, ki je minil predvsem v luči prvega dne zasedanja zaveznic Nata. Države članice vojaškega zavezništva Nato so se ponovno zavezale, da bodo Ukrajino sprejele medse, "ko se bodo zaveznice strinjale in bodo izpolnjeni vsi pogoji", je na vrhu v Litvi ponovil generalni sekretar Jens Stoltenberg. S tem se želijo izogniti ponovitvi napake iz leta 2008, ko je Ukrajina ostala brez povabila v Nato in posledično tudi varnostnih zagotovil. Američani oziroma njihovi geostrateški interesi bodo verjetno bolj kot kdaj koli prej narekovali tokratni vrh Nata, je prepričan evroposlanec Klemen Grošelj.

Za vstop v Nato pa se poteguje tudi Švedska, ki ji nasprotujeta Turčija in Madžarska, oziroma le še slednja. Turški predsednik Erdogan se je namreč strinjal, da bo karseda hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. "Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo," je povedal Stoltenberg. Z našimi sogovorniki s področja varnosti in geopolitike smo pogledali, kakšna je bila pot do sklenitve kompromisa in kaj je turški predsednik pričakoval (ter najverjetneje tudi iztržil) v zameno za potrditev.

Evropska unija (EU) in Avstralija po večletnih pogajanjih želita to poletje skleniti prostotrgovinski sporazum, a se zapleta pri dostopu avstralskih živilskih izdelkov, zlasti govedine, na evropske trge. Čeprav Avstralija ni med večjimi trgovinskimi partnericami Slovenije, bi sporazum po oceni gospodarskega ministrstva lahko povečal slovenski izvoz v deželo tam spodaj. Zadnji, 15. krog pogajanj je bil konec aprila v Bruslju, kjer so pogajalci zaprli 24 poglavij sporazuma, a je ostalo več vprašanj nerešenih. Zato je Bruselj junija znova obiskal avstralski minister za trgovino Don Farrell.

Ne samo geopolotika, v ospredju so bile tudi dražbe, oziroma natančneje dražbe zemljišč, ki bodo naprodaj med dopusti. Na teh boste lahko gradili hiše, stanovanjsko sosesko, poslovne prostore, parkirišče in kmetijo. Julija in avgusta boste lahko dražili zemljišča v Ljubljani, v okolici Kranja, v Radovljici, Velenju in Izoli. V trenutnem izboru bo največ zemljišč naprodaj na dražbah občin.

Pisali smo tudi o vplivu vročine na evropske reke. Toplotona obremenitev je zadela južno polovico Evrope, saj se države od Nemčije do Balkana soočajo z vročinskim valom, ki že vpliva na energetske in prometne sisteme. Višina gladine reke Ren, ki je ključnega pomena za transport energetskih surovin v Evropi, je na ključni točki upadla pod en meter. Hkrati bo morala zaradi segrevanja reke Rona francoska jedrska elektrarna EDF ustaviti proizvodnjo, poroča Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar