.webp){kind=icon}
Države članice vojaškega zavezništva Nato so se ponovno zavezale, da bodo Ukrajino sprejele medse, "ko se bodo zaveznice strinjale in bodo izpolnjeni vsi pogoji", je na vrhu v Litvi ponovil generalni sekretar Jens Stoltenberg. Poleg tega so se zavezale, da bodo odpravile birokratske ovire, s čimer bi pospešile proces priključitve. Strinjale so se, da Ukrajina ne bo potrebovala tako imenovanega akcijskega načrta za članstvo, s čimer bo pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh.
Ta zaveza ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prinaša konkretnejše zagotavljanje vojaške zaščite zahodnih zaveznikov, hkrati pa niso predstavili jasnega časovnega načrta, ki ga je zahteval. Zelenski je na Twitterju pomenljivo kritiziral Nato, saj da ni jasne časovnice glede kandidature Ukrajine za pridružitev zavezništvu.
"Od Nata nikoli ni bilo močnejšega sporočila, in če pogledate druge procese članstva, nikoli ni bilo časovnih rokov, vedno so temeljili na izpolnjevanju pogojev," je na kritike novinarjem odgovoril Stoltenberg.
Preberi še
Jelena Juvan: Dokler je Ukrajina v vojni, polnopravnega članstva ne bo
Vrh Nata zaznamuje pešajoča protiofenziva Ukrajine, ki jo oddaljuje od članstva v zavezništvu.
11.07.2023
Gre Ukrajina po poti Izraela?
Namesto članstva v Natu Ukrajina s statusom zaveznice po vzoru ameriško-izraelskega modela?
11.07.2023
'Trgovec' Erdogan v Vilni kupčuje s turškim članstvom v EU
Turčija včeraj le prižgala zeleno luč za vstop Švedske v Nato.
11.07.2023
Pred 15 leti se je zavezništvo strinjalo, da se bo Ukrajina nekega dne pridružila Natu, ta zaveza pa ni zadoščala za preprečitev povečevanja ruske sovražnosti, katere posledica je lanska ruska invazija na Ukrajino. Zdaj so zavezniške države pred težko nalogo, kako bi presegle to zaveze z vrha leta 2008, a hkrati obljuba ne bi bila preveč konkretna. Nekatere države članice so zaskrbljene, da bi s tem omejili manevrski prostor v prihodnjih pogajanjih s Kremljem.
Dvostranske varnostne zaveze
Ruska vojna je tista, ki trenutno blokira članstvo Ukrajine v Natu, saj bi razširitev bloka pripeljala ZDA in njihove zaveznike v neposredni konflikt z Rusijo. To pa je položaj, ki ga zahodni voditelji niso pripravljeni sprejeti, se strinjajo strokovnjaki.
Polnopravno članstvo Ukrajine v zvezi Nato je tudi po oceni strokovnjaka za varnostna vprašanja in evroposlanca Klemena Grošelja ter predavateljice in predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelene Juvan za zdaj nerealno pričakovati, saj bi to zaradi aktivacije famoznega petega člena vodilo v takojšnjo razširitev vojne. "Močno dvomim, da bo Nato na vrhu v Litvi sprejel kakršna koli varnostna zagotovila glede Ukrajine," je dejala Juvan.
Kot dodatno spodbudo Ukrajina pričakuje, da bo skupina G7 ob robu vrha ponudila dvostranske varnostne zaveze, namenjene krepitvi obrambe Kijeva, kar bi morda Rusijo odvrnilo od ponovnega napada. Zaveznice Nata naj bi se zavezale, da bodo dolgoročno Ukrajino opremljale s sodobnim orožjem, pa tudi zagotovile usposabljanje, izmenjavo obveščevalnih podatkov in podporo razvoju obrambne industrije države.
Prvi dan vrha so se voditelji strinjali tudi o vzpostavitvi sveta Nato-Ukrajina, s čimer bodo nadgradili politične odnose med stranema. Ustanovno zasedanje bo potekalo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi ukrajinski predsednik Zelenski.
