Gre Ukrajina po poti Izraela?

Današnjih vrh severnoatlantskega zavezništva ne bi mogel priti ob bolj nerodnem času, saj se uspehi ukrajinskih branilcev merijo v kilometrih, pogosto celo v metrih in posameznih osvobojenih objektih. Kolaps ruske vojske se namreč ni zgodil, niti ko se je rusko državno vodstvo pred dvema tednoma soočilo z grožnjo vojaškega udara ter umika nekaj deset tisoč najbolj izkušenih in motiviranih borcev najemniške skupine Wagner v Rusijo oziroma Belorusijo.

Konflikt namreč strategom na obeh straneh frontne črte prinaša dragocene lekcije. To pa še zdaleč ne velja samo za Ukrajince in njene zahodne zaveznice. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je svojo taktiko od začetka vojne pomembno nadgradilo tudi rusko vojaško poveljstvo, ki je obsežnejše napade kombiniranih vojaških enot opustilo v zameno za vdore manjših enot, s katerimi Rusi ukrajinske branilce silijo v večjo potrošnjo dragocenega streliva. Tako poskušajo razkriti ukrajinske položaje ter jih v naslednjem koraku napasti s topništvom.

Kot še kažejo najnovejše analize po sloviti bitki za oblegano mesto Bahmut, ruska vojska v boj za povrnitev ozemlja nekdanjega ruskega imperija pošilja manjše in vse bolj motivirane enote pod vplivom amfetaminov. 

Američani s kasetnim strelivom na pomoč Ukrajini

Generalmajor Viktor Nikoljuk, ki mu je predsednik Volodimir Zelenski zaupal pomembno vlogo urjenja devetih novih brigad za potrebe protiofenzive, je v eni izmed izjav za medije z izbranimi besedami govoril o ruskih borcih. Zlasti plačanci skupine Wagner naj bi bili izvrstni utrjevalci položajev. "Ko zavzamejo določeno ozemlje, je to že v naslednjih 12 urah vkopano in utrjeno," je bil poln hvale Nikoljuk.

Njihovo izjemno sposobnost izvajanja defenzivnih bojnih operacij ne nazadnje razkrivajo tudi satelitski posnetki, ki so jih od začetka protiofenzive objavili in analizirali pri britanski televizijski mreži BBC. Na nekaterih najbolj kritičnih mestih imajo ruski bojni položaji dve ali celo tri obrambne linije, ki so okrepljene z obsežnimi minskimi polji, rovi, bunkerji, protitankovskimi jarki in drugimi ovirami. Te segajo celo 30 kilometrov v globino, kar je tudi za ukrajinsko vojsko, okrepljeno z modernimi zahodnimi tanki, izjemno trd oreh.

Prav ti utrjeni položaji, ki onemogočajo hitre prodore ukrajinskih sil v fazi protiofenzive, so po navedbah Bloomberga glavni razlog za zadnjo sporno odločitev Washingtona, ki je tik pred današnjim vrhom zavezništva Nato objavil namero o dobavi kasetnega streliva Kijevu. Izboljšuje se tudi natančnost ruskega topništva, ki je že od začetka vojne eden odločujočih vidikov konflikta, čigar razplet je v veliki meri odvisen tudi od količine razpoložljivega topniškega streliva na obeh straneh.

Zaradi tega se postavlja vprašanje, kaj lahko zahodni zavezniki na čelu z Združenimi državami Amerike (ZDA) še naredijo, da Ukrajini pomagajo doseči njen glavni cilj. Popolna osvoboditev okupiranega ozemlja je namreč neobhodno povezana z vojaško in posledično taktično premočjo na terenu oziroma fronti. Težava, s katero se pri tem soočajo zavezniki, je, kako ne ponoviti napake iz leta 2008, ko so države članice (izvzemši ZDA) zavrnile možnost kandidature Ukrajine za članstvo v zavezništvu. To je dodatno spodbudilo imperialni revanšizem ruskega predsednika in potrdilo njegove sicer zmotne predstave o tem, da so zahodne demokracije in čezatlantske vezi (na primer Nato) krhke in kot takšne nekompetentne pri odgovarjanju na resne varnostne izzive, kakršna bi bila invazija na Ukrajino. 

Vendar je polnopravno članstvo Ukrajine v zvezi Nato po oceni strokovnjaka za varnostna vprašanja in evroposlanca Klemna Grošelja ter predavateljice in predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelene Juvan za zdaj nerealno pričakovanje, saj bi to zaradi aktivacije famoznega 5. člena vodilo v takojšnjo razširitev vojne na relaciji Nato–Rusija (in morda celo Kitajska). "Močno dvomim, da bo Nato na prihajajočem vrhu v Litvi sprejel kakršna koli varnostna zagotovila glede Ukrajine," pravi Juvan.  

Bloomberg

 

Članice Nata (povečini) pritrjujejo ameriškemu predlogu za poseben status Ukrajine

A kot je konec maja najprej poročal Wall Street Journal  (WSJ), naj to zaveznikov na čelu z ZDA ne bi odvrnilo od iskanja alternativnih varnostnih rešitev, medtem ko Ukrajina čaka na povabilo v zavezništvo. Poseben ukrajinski status naj bi po poročanju WSJ zajemal večino prednosti, ki jih uživajo članice Nata, čeprav bi država formalno ostala zunaj alianse. S tem bi Ukrajina postala branik pred rusko agresijo na skrajnem vzhodu Evrope, še navaja WSJ, ki se pri tem sklicuje na neimenovane vire v Beli hiši.

O doktrini odvračanja je danes ob prihodu na vrh zavezništva govoril tudi slovenski premier Robert Golob. "Ta doktrina govori o obrambi in odvračanju, se pravi odvračanju groženj," je povedal v izjavi za javnost. "V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov," je še povedal.

Poljski predsednik Andrzej Duda je v zvezi z namerami ukrajinskega de facto članstva v Natu dejal, da bi ta zajemal prednostno dobavo najsodobnejšega orožja, vključno z jurišnimi letali F-16, križarskimi raketami, sodobnimi protiraketnimi oziroma protiletalskimi sistemi in po novem tudi kasetnim strelivom, s katerim bi ukrajinska vojska lahko strla utrjene ruske obrambne položaje. S tem naj bi se Nato izognil neposredni konfrontaciji z Rusijo, hkrati pa bi Ukrajina dobila konkretna varnostna zagotovila, da bodo zavezniki okrepili dobavo pomoči, medtem ko je država do konca spopadov v čakalnici za vstop v zvezo.

Pomemben vidik verjetnega dogovora je tudi časovna komponenta tovrstnega alternativnega varnostnega zavezništva (poleg ZDA naj bi ga podpirali tudi Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in vzhodnoevropske članice), ki naj bi se po poročanju Politica obdržalo tudi po koncu konflikta v Ukrajini, s čimer bi zapolnili vrzeli v varnostni strukturi Ukrajine in okrepili varnost Natovih meja z nepredvidljivo Rusijo. S tem bi se izognili ponovitvi omenjene napake iz leta 2008, ko je Ukrajina ostala brez povabila v Nato in posledično tudi varnostnih zagotovil.  S tem bi ta po izgubi svojega jedrskega arzenala lahko preprečevala izvajanje ruskih ekspanzionističnih načrtov.

Na misel, da bo do takšnega dogovora na vrhu Nata v Vilni tudi dejansko prišlo, pa medtem napeljujejo besede ameriškega predsednika Joeja Bidna. Ta je v nedeljskem intervjuju za televizijsko mrežo CNN dejal, da so "ZDA pripravljene zagotoviti varnost, kot jo zagotavljamo Izraelu, in sicer z zagotavljanjem orožja in zmogljivosti za obrambo".

Čeprav se za takšno odločitev, kot rečeno, ogrevajo tudi v drugih članicah Nata, pa Grošelj meni, da bo do tega prišlo že izključno zaradi tega, ker gre za projekt ZDA, ki so pod taktirko atlanticista Bidna najodločnejši podporniki Ukrajine. Američani oziroma njihovi geostrateški interesi bodo verjetno bolj kot kdaj koli prej narekovali tokratni vrh Nata. Zaradi tega Grošelj meni: "Glede statusa, ki ga omenjate (op. alternativne članice Nata), bo to odločitev ZDA ne glede na stališče zavezništva, kar je mogoče razbrati že iz odločitve o pošiljanju kasetnega streliva." Ob tem pa svari, da zaradi tega Ukrajine ne bo nič bliže želenemu članstvu v zavezništvu, saj "tak položaj v odnosu do članstva v Natu,Ukrajini ne prinaša posebnih prednosti ali ugodnosti".

   

Članek je v poglavju z naslovom Članice Nata (povečini) pritrjujejo ameriškemu predlogu za poseben status Ukrajine dopolnjen z izjavo predsednika vlade Roberta Goloba.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar