Govedina zavira evropsko-avstralski prostotrgovinski sporazum

Evropska unija (EU) in Avstralija po večletnih pogajanjih želita to poletje skleniti prostotrgovinski sporazum, a se zapleta pri dostopu avstralskih živilskih izdelkov, zlasti govedine, na evropske trge. Čeprav Avstralija ni med večjimi trgovinskimi partnericami Slovenije, bi sporazum po oceni gospodarskega ministrstva lahko povečal slovenski izvoz v deželo tam spodaj.

Zadnji, 15. krog pogajanj je bil konec aprila v Bruslju, kjer so pogajalci zaprli 24 poglavij sporazuma, a je ostalo več vprašanj nerešenih. Zato je Bruselj junija znova obiskal avstralski minister za trgovino Don Farrell, v začetku julija pa se je v Rimu mudil še kmetijski minister Murray Watt.

"Ponudba, ki jo Avstraliji ponuja EU, preprosto ni dovolj dobra," je dejal Watt v intervjuju v Avstraliji in dodal, da se dogovor zdi še precej oddaljen. Evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis pa je menil, da so pet let trajajoča pogajanja v zaključni fazi, a da je treba razrešiti še precej vprašanj.

Bloomberg

 

Ključna nerazrešena vprašanja zadevajo prav Wattov sektor – kmetijstvo. EU vztraja pri geografskih oznakah na več sto izdelkih, ki bi lahko vplivali na avstralske izvozne artikle od vina do sira. Težava je tudi dostop avstralske govedine do evropskih trgov, saj EU ščiti domače proizvajalce. Watt je dejal, da podobno velja tudi za ovčje meso, sladkor in mlečne izdelke, kot poroča Bloomerg.

Avstralija od leta 2020, ko je največja trgovinska partnerica Kitajska uvedla sankcije na določene avstralske izdelke, išče druge izvozne trge. Od takrat je z otoplitvijo odnosov Peking nekatere omejitve že odpravil, toda vlada pod vodstvom premiera Anthonyja Albaneseja kljub temu preventivno stavi na razpršeno zunanjo trgovino.

Evropa si od sporazuma obeta predvsem okrepitev dobavnih poti za avstralske kritične minerale. Država je namreč največja proizvajalka litija, ključnega materiala za izdelavo električnih baterij, kot tudi drugih rudnin, s katerimi bi EU lahko lovila ambiciozne cilje razogljičenja in zelenega prehoda.

Bloomberg

V nedeljo je EU podpisala prostotrgovinski sporazum z Novo Zelandijo, ki naj bi znižal carine za evropske države za 140 milijonov evrov na leto in s tem povečal dvostransko trgovino za 30 odstotkov ter obseg naložb za 80 odstotkov. Sporazum bo odpravil carine na izvoz svinjskega mesa, vina, čokolade in piškotov ter zaščitil več kot dva tisoč izdelkov. Odprl bo trg za sektorje finančnih storitev, telekomunikacij, pomorskega prometa in storitev dostave, vključeval pa bo tudi okoljske zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, sta obe strani zapisali v izjavi.

Kaj si obeta Slovenija?

"Slovenija podpira pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini, obenem pa se zavzema za zaščito občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer v obliki kontroliranih tarifnih kvot oziroma daljših prehodnih obdobij ali drugih ustreznih ureditev," so nam sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Ta prednosti za Slovenijo vidi v novih izvoznih priložnostih za slovenska podjetja.

Leta 2019 je bila opravljena sektorska analiza učinkov trgovinskih sporazumov med EU in Avstralijo ter Novo Zelandijo, ki je pokazala, da bi se pri znižanju carinskih stopenj slovenski izvoz v Avstralijo lahko povečal od 2,4 do 4,7 milijona evrov oziroma za dva do pet odstotkov.

"Povečanje zunanjetrgovinskega presežka v menjavi z Avstralijo bi slovenskemu gospodarstvu omogočilo dvig prihodka med 23,1 milijona evrov in 26,5 milijona evrov ter dodane vrednosti med 8,2 milijona evrov in 9,3 milijona evrov. Povečanje bi najbolj vplivalo na dejavnost strojne industrije, proizvodnje električnih naprav in proizvodnje kemičnih izdelkov," še pravijo na ministrstvu.

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstralijo sicer ni velika, Avstralija je na 46. mestu največjih trgovinskih partneric Slovenije. Slovenija je leta 2022 v Avstralijo izvozila za 118 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 8 milijonov evrov. Skupna blagovna menjava znaša 126 milijonov evrov.

Prednosti za EU

Z vidika EU trgovinski sporazum s "podobno mislečo" zaveznico, kot Avstralijo opisujejo na gospodarskem ministrstvu, prinaša odprt dostop do enega najhitreje rastočih razvitih gospodarstev na svetu in odpravlja konkurenčno pomanjkljivost v primerjavi z Združenimi državami Amerike (ZDA), Kitajsko, Japonsko in Korejo, ki imajo v okviru pacifiškega partnerstva prednostni dostop do avstralskega trga.

Morda najpomembnejše: sporazum bi pomagal zavarovati dobavne verige ključnih surovin v EU. "Avstralija je vodilni svetovni dobavitelj materialov, kot so litij, redki zemeljski elementi, kobalt in vodik, ki so pomembni za industrijo EU," pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Kot smo poročali na naših straneh, je večina projektov za rudarjenje litija na evropskih tleh v lasti avstralskih podjetij. To velja tudi za nam najbližji rudnik v Volšperku na avstrijskem Koroškem, ki je v lasti avstralskega podjetja European Lithium.

Avstralija proizvede približno polovico vsega litija na svetu.

Bruto domači proizvod EU bi se s sklenitvijo sporazuma po oceni ministrstva za gospodarstvo lahko povečal za 3,9 milijarde evrov. Koristi bi imela tako mala podjetja, ker bi bile odpravljene carine in omogočen boljši dostop do avstralskih javnih naročil, kot tudi potrošniki, saj bi odpiranje trga razširilo izbiro in s tem ohranjalo cene nižje.

"To pa ne pomeni zniževanja ali spreminjanja standardov, ki varujejo zdravje in varnost ljudi, okolje, socialne pravice, pravice potrošnikov. Sporazum ne bi vplival na način, kako EU ureja varnost hrane ali varstvo potrošnikov. Uvoz v EU bi še vedno moral izpolnjevati vsa pravila in predpise EU o proizvodih, brez izjem," dodajajo na ministrstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar