.webp){kind=icon}
Današnji dan je bil v znamenju skupščine delničarjev novomeškega farmacevta Krke, poslanci so zabili zadnji žebelj v krsto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vlagatelji na evropskih borzah pa so se zbali močnega trga dela in slabih četrtletnih rezultatov podjetij.
Teh strahov ni bilo na skupščini Krke. Delničarji so bili zadovoljni z letošnjo rekordno dividendo v višini 6,6 evra bruto na delnico, ki jo je skupščina potrdila. Za dividende so pri podjetju namenili skupaj 204,4 milijona evrov, dogajanje na skupščini - ki sicer ni bilo tako pikantno kot pri nekaterih drugih slovenskih podjetjih v zadnjih tednih - pa je za Bloomberg Adria opisal upravljavec premoženja pri Triglav skladih Matjaž Dlesk.
Krka je v prvem polletju beležila rast prihodkov v vseh regijah in vseh skupinah izdelkov ter storitev. Prihodki od prodaje so znašali 920,4 milijona evrov, oziroma sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko je dobiček iz poslovanja (EBIT) zrasel za devet odstotkov in znašal 236,2 milijona evrov. "S tem smo dosegli največji polletni EBIT v Krkini zgodovini," je izpostavil prvi mož podjetja Jože Colarič.
Poslovanje Krke smo postavili ob bok najbolj primerljivemu konkurentu, madžarskemu farmacevtu Gedeon Richter. Obe družbi sta približno iste velikosti, glavni trg obeh pa je Rusija. Madžarskemu tekmecu kaže precej slabše kot Krki, saj mu je vlada Viktorja Orbana v lanskem in letošnjem letu naložila izredni davek na dobiček, ki jih je lani stal dobrih 70 milijonov evrov, Ukrajina - prav tako eden glavnih trgov - pa namerava prepovedati prodajo 35 zdravil družbe.
Zbrali smo tudi mnenja analitikov, ki spremljajo delnico Krke. Večina analitikov, ki objavljajo svoja priporočila na Bloombergovemu Terminalu, priporoča nakup delnice, domači analitiki pa napovedujejo stabilno rast.
V luči dividendne veselice pri Krki smo pripravili lestvico največjih prejemnikov dividend med člani uprav slovenskih borznih družb, kjer prvo mesto zaseda Gregor Jenko iz Salusa, drugo pa Colarič iz Krke.
Pisali smo tudi o spremembah pri obračunu omrežnine. Te sicer stopajo v veljavo šele 1. marca 2024 oziroma kasneje, če bo to potrebno, a gospodinjstva že prejemajo položnice, kjer je spremenjen obračun informativno naveden. "Omrežnina se bo zagotovo dvignila, možni bodo tudi določeni prihranki, a ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi," je dejal Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.
Državni zbor je na današnji izredni seji potrdil novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s tem pa ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To se bo s 1. januarjem 2024 preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki fiksnega prispevka v višini 35 evrov.
Vroče je bilo na borznem parketu širom Evrope, saj so evropske delnice beležile največje padce od marca dalje in pri tem zbrisale okrog 300 milijard evrov tržne vrednosti. Indeks Stoxx 600 je upadel za 2,34 odstotka, Eurostoxx 50 pa skoraj tri.
